1961 Lož – Središče Loža / Slovarček narečnih besed na Š

Na razglednici neznanega avtorja s središčem Loža iz okoli leta 1961 je spredaj videti spomenik NOB, ki spominja na napad na Lož 19. oktobra 1941, enega prvih znakov odpora proti okupatorjem. Na levem vogalu je videti še neometano Špelinovo hišo, v sredini zgoraj starodavno župnišče, ki ga ni več, malo iz sredine pa na začetku Mandrg hišo, kjer je bila tisti čas že (ponovno) trgovina. Na pragu pod tablo stoji ženska postava, ob njej pa dva ali trije otroci – zdaj pa tudi ni več ne trgovine ne hiše. V ulici za trgovino so med vojno požgane, zdaj pa že obnovljene loške hiše.

Mesto Lož je od nekdaj imelo svojo značilno govorico, ki se nekoliko razlikuje od tistih iz sosednjih vasi. Pravijo, da je vzrok temu meščanski status prebivalcev, zaradi katerega so se Ložanje vedno močno zazdeli in zato govorili bolj po nobel, še pozdravljali so se, vsaj nekateri s “Klanjam se!” in ne kot drugod z: “Bog daj!” in v odgovor :”Dober dan!” Drugi pa menijo, da je vzrok njihove malce posebno zveneče govorice v tem, da so se, ko je Lož postal mesto, ljudje naselili iz vseh vetrov in s seboj prinesli svoje govorne oziroma narečne posebnosti, ki so se pomešale in sčasoma zvodenele, ne pa (še) čisto izginile. Svoje so dodajali tudi vsakokratni državni uradniki in institucije Avstro-Ogrske in Kraljevine Jugoslavije. Kakorkoli, z medsebojnim razumevanjem tako Ložanje kot prebivalci drugih vasi nikoli niso imeli težav, pač pa so se neusmiljeno zabavali, ko so se drug iz drugega norčevali in se oponašali. Tudi kakšen posmehljiv vzdevek so si izmenjali, na primer Ložančeta, Maslarji, Knaudarji, Molinarji in še kaj.

Tu pa je še en košček zbirke starih narečnih besed, kjer je vmes tudi kakšna loška:

Š

šáhar – razbojnik; zlobnež, ustrahovalec, tak, ki se mu ne moreš upirati –(Žlêht je ku šáhar…Ta je pa právə šáhar !)

šájdesǝn/šájdezǝn/(Bloke)šájdestǝn (Loški Potok) – ostanki slavnostne pojedine, ki jih dobi gost za domov, ko se vrača z žegnanja, poroke, krsta…

šámər ( Babno Polje) – šema, tepec, avša (Je an tak šámər!)

šantàt’; šántou – šepati, opotekati se; kruljav, poškodovan

šarágle (Bloke)/gáre (Begunje) – stranice za seneni voz iz pokončnih leskovih ali drenovih palic

šáura – okorna ali/in neokusno, nemarno oblečena ženska

ščàp – palica, krepelo

ščêrǝ́t’- biti zelo mraz. (Dənəs pa ščêrí, de kar pjêče po obrazə.)

šegetát’ –žgečkati, ščegetati

šəkláučək – ropotuljica

šəntǝ́k – strahek, hudiček. (Šəntǝ́k te bua, če ne buoš priden.)

šəšáva – cvrtje, flancati

šícat’/ šíčkat’ ( Babno Polje) – zibati, ujčkati (Se šíca na súbratə… Šíčkalə so ga na rúakah).

šílnək/šílənk– ščitnik na kapi, šilt

škába – ovca

škatlát’; rezškatlán/ rezštélan – ropotati, votlo doneti, biti ohlapen, pokvarjen, razdrt. ( U-təm avtə nákaj škatlá…Ta uárəh škatlá, naj ze nəč… ;Kaj buoš tu popráulou, k-je use rezškatlánu pa rezštélanu!) 

škéjtət’; oškéjtək – gristi, grizljati; ogrizek

škíəlba – škilavka

škláusat’; oškláusat’ – (o)zmerjati, ujedljivo govoriti, opravljati, besedno napadati, kritizirati (Sam’ prkázou se je, pa so ga prec oškláusalə… Ku bábe ukəp pridejo, vsácga oškláusajo)

šklóca (slabš.) – žepni nož

škóu, škúol/ škúotla – votlina v kamnu

škrábat’ – praskati

škrabuátəc – 1. strah, “tak, kə škrable pa strašə”; 2. porednež (Je tak ku škrabuátec!) 3. škrobotec – rastlina, ki značilno škreblja z zrelim semenom

škrájne – sence ( Jo je po škrájnah tárgalu).

škrbínka/ prezúobca (Babno Polje) – gozdna rastlina, ki so jo nabirali za krmo prašičem

škrlíca (Babno Polje) – kocka sladkorja

škúndrə/škuóršə/brjáčkə, (Kot pri Ribnici) /brêčkə(Loški Potok) blêčkǝ́/ – suhi jabolčni krhlji

škuórjǝca – skorjica

šlájsat’ – vlačiti les od panja do kamionske ceste

šlátr/ šlátrčok/ šuátrčok – škrat (Prezid)

šlínge/ šlínganje – čipke

šlínšce/šníǝrnce – vezalke za čevlje

šmélcat – povzročati kratek stik

šmíǝrat’ – 1. namazati s kolomazom; 2.imeti skrivno ljubezensko razmerje

šnítlah – drobnjak

špána (Novi Kot ) – igra fežolkájne

špánga – lasna sponka

špášca – vrvica

špəclát’ – rezljati, škrcljati. (Kaj spiet špəcláš ? )

špécat’ – tožariti

špíǝgat’, ošpegvát’ – skrivaj opazovati, zalezovati

špláta – plošča ( Je kar špláta smíǝtane ne mlájkǝ.)

špórkat’ se – poigravati se, biti lahkomišljen

špríkla – ploščata leskova napera za izdelavo košev ali košar, tudi napera pri vozu ali biciklu

špríngat’ /vratáret’– večkrat prehajati skozi prostor. ( Kaj kar naprej špríngaš skuz kúhno… Se bua testú prehládlu, kǝ kar nepráj vratáreš!) 

šprükásl – pljuvalnik

šprúkat’/ šprükat’– brizgati, pljuvati

špuótat’; špôt – zmerjati, dajati vzdevke; žaljivka (Se kuátu pounícə špúota, pa sta uobá glíh čárna.)

štakorát’; štákora – okorno se gibati ( Kúmaj štakorám po hišə.); hodulja ( igrača)

štáta; štátləu – navada, stališče; muhast ( Tu je an štátləu kojn… Tə starə je bieu jaku štátləu.)

štǝ́man (Babno Polje) – lepo, praznično opravljen (Kam pa púdeš , ku sə tàk štǝ́man?)

štǝpcàt’ – stopicati

šternák – posoda za zajemanje vode iz vodnjaka

šterúje – četvero

štíǝrna – vodnjak

štíǝsǝlc – lesena posoda za pomivanje

štíglc – ptica pevka –(kanarček?) (So imájlǝ štíglca u fúloužǝ.)

štíhǝnt’ – vbosti, zabosti

štíhǝ –1. odrezki mesa pri klanju prašiča; 2. vbodi pri šivanju (Prerajdkǝ štíhǝ an drüzga kličejo: “Držíš kaj ? Jest nǝ́č!)

štíkat’ – vezti

štíklc – kos, košček

štófat’/ štópat’ – krpati raztrganino z nitjo

štópauelca /štópauǝla – nit za krpanje (nogavic); pavola

štrája – stara trava od prejšnjega leta, kjer spodrašča nova; mešanica pokošene stare trave in odpadlega listja za nastilo

štrájfat’; štrájfnək – brzeti, brezglavo tekati sem in tja ( Kar nepráj štrájfa uən pa nuótrə.); tisti, ki štrájfa, ( Je šla ku štrájfnək.)

štrájhar – pripomoček za brušenje nožev

štramát’; štráma – bloditi, delati neumnosti, šemiti se. (Že uǝ́s kejdən štramá okúlə.); šema, zmešanec, zmeden, nepredvidljiv človek (Uan je ena táka štráma!… )

štrbuóncǝl/štrbúncl (Bloke) /cíbora/grajhǝk/číešpǝca – vrsta (vrste?) drobnih zgodnjih sliv

štrájfǝt’ – stikati (Kaj pa štrájfǝš po muájə tuorbə?)

štrgǝ́l – štrcelj, odrezek, štrlina

štríekanca – pletena jopica

štríemfəl – lesen bat za tlačenje naribanega zelja ali repe med pripravo za kisanje v kadi

štrígǝl – strgalo za čiščenje živine

štrígl-polka – vrsta plesa

štríhan – do roba poln

štrózak /madróc – žimnica

štruófǝnt’ – oškropiti, brizgniti

štuókovnǝk – lesen pripomoček za tlačenje hrane

štuórgǝl – neroda

šuféca/šúferica (JLA)/obezíeunca (Bloke) – obujka, onuča

šúka, šúkca – zavetje (Prídə u šúkco h mjenǝ pod koútǝr!)

šúla – gnojni tvor na dlesni (Laze)

šuónat’ se /ženíerat se’– spoštovati, bati se, upoštevati (So se gospodarja fínu šuónalǝ… So se ženíeralǝ uprašat’.)

šüsat’ – spakovati se ( Laúna pa kar nepráj najkaj šüsa, je pravǝ šǝ́s!)

švélar – železniški prag

 
Vabljeni k zapisovanju zbirke narečnih besed iz vašega kraja!

Slovarček:

• zazdeti se: biti ponosen, domišljav
• nobel: plemenito, gosposko
• fežolkájne/fežúolkajne: igra s fižoli na plošči z narisom

Kraj: Lož
Datum: okoli 1961
Avtor: ni znan
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 6. 12. 2017
Oblika: razglednica