1915 Svete Višarje – Romarska cerkev

Ko je Italija maja 1915 stopila v vojno, so začele prav kmalu padati granate tudi na Kanalsko dolino, ki je bila tedaj sestavni del Koroške in s tem Avstro-Ogrske. Na Višarjah so Avstrijci postavili opazovalnico z artilerijo. Pater Pij Žankar je tja poslal cerkvenega ključarja Janeza Kravino, da bi rešil Marijino podobo in jo prinesel v Žabnice. Na škofiji v Celovcu so odločili, naj Marijino podobo prinesejo v frančiškanski samostan v Beljaku. Ker pa je bil le-ta preblizu fronte, se je pater Pij odločil in višarski kip odnesel v Maribor.

Pisalo se je 16. september 1915, ko so zažigalne granate zadele Svete Višarje. Ogenj je zajel celotno leseno strukturo. Svetišče je bilo popolnoma uničeno, od cerkve so ostali le obodni zidovi.

Po vojni je Kanalsko dolino zasedla Italija. To je otežilo začete načrte za obnovo. Nadzor nad goro je prešel v roke italijanske civilne uprave, ki ni imela posluha za verski in slovenski narodnosti značaj Višarij. Zmanjšal se je tudi dotok romarjev iz slovenskih dežel, predvsem Koroške, Štajerske in Kranjske. Marijin kip so septembra 1920 prenesli v romarsko cerkev sv. Križa nad Dravogradom, poleti naslednje leto jo je pater Pij, ki se je po vojni vrnil v Žabnice, odnesel v župnijsko cerkev in jo postavil na oltar sv. Egidija.

Vasi v Kanalski dolini so po italijanski okupaciji prišle pod upravo goriške nadškofije. Pater Pij se je že leta 1920 obrnil na ministrstvo, pristojno za obnovo porušenih cerkva, da bi dobil podporo. Obnova se je pričela dve leti kasneje in tudi trajala je dve leti. Na dan Janeza Krstnika, 24. junija 1925, je bil slovesni prenos Marije na Višarje. Čeprav je ta dan v Žlebnicah močno deževalo, so se začele maše že ob petih zjutraj. Romarji v narodnih nošah so prihajali iz Ukev, Ovčje vasi, Naborjeta, Lužnice, Podkloštra, Kobarida, Drežnice, z Gorenjske, iz Ljubljane, z Zgornje Štajerske in celo iz štajerskega Gradca. Predstavljali so vse štiri obmejne škofije. Slovesno mašo je daroval dekan msgr. Valentin Kraut iz Trbiža. Filip Terčelj iz Gorice je v pridigi prikazal žalostno zgodovino cerkve. Po maši je bila procesija proti Višarjem. Ko je prispela do Žabniške planine, je prenehalo deževati in posijalo je sonce. Župnik Božo Monkar je postavil Marijino podobo na prestol v oltar. Slovesno mašo je daroval kanonik Anton  Berlot, prepevali pa so zbori iz Žabnic, Ukev in Drežnice. Višarsko Kraljico so pozdravili trije govorniki, v slovenščini dr. Lambert Ehrlich.

Pater Pij Žankar se je rodil leta 1876, krstili so ga za Petra. Ljudsko šolo je končal v Trzinu in se kasneje šolal v Ljubljani. Pri redovniški preobleki je prejel ime Pij. Posvečen je bila leta 1901 v Kamniku. Šest let je služboval  pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah, eno leto je bil spovednik na Brezjah. Leta 1911 je prišel v Žabnice pri Trbižu. Tam je ostal vse do konca prve svetovne vojne, ko je kraj prišel pod Italijo in bil odvzet slovenski frančiškanski provinci. V tem času je skrbel za cerkev na sv. Višarjah. Iz Žabnic je odšel v Ljubljano. V Trzinu je zadnjič maševal leta 1933 in rojstno vas zadnjič obiskal naslednje leto, ko je prišel na bratov pogreb. Umrl je 15. maja 1935. Pokopan je pri Sv. Križu na Žalah.

Joseph Jacques Césaire Joffre, francoski general, maršal Francije in akademik katalonskega porekla, * 12. januar 1852, Rivesaltes, Roussillon, † 3. januar 1931, Pariz.

Na zadnji strani razglednice piše: »V septembru 1915 je bil francoski maršal Joffre na italijanski fronti. Da bi dogodek dostojno proslavila, je italijanska artilerija brez potrebe razrušila s svojim ognjem slavno romarsko cerkev sv. Marije na sv. Višarjah.« Zakaj? Zato, ker so lahko. Pa prav samo zato.

Viri:

• https://www.dom.it/ko-so-granate-zazigale-visarje_quando-le-granate-colpirono-lussari/
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Joseph_Jacques_Joffre
• http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/2001/Odsev_december_2001.pdf

Kraj: Sv. Višarje
Datum: 16. september 1915
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 28. 7. 2026
Oblika: razglednica