1962 Rakek – Acetilenski razvijalec

Acetilenski razvijalec na fotografiji je deloval po sistemu »voda na karbid«.

Acetilen je vnetljiv in eksploziven brezbarven plin z rahlo aromatičnim vonjem. Acetilen, proizveden iz kalcijevega karbida, ima zaradi primesi (vodikov sulfid, arzin, fosfin) zelo značilen vonj po česnu. Vonj je pri nizkih koncentracijah slabo zaznaven. Kalcijev karbid reagira z vodo, tako da nastane acetilen. Ena od njegovih uporab je za plamensko varjenje in rezanje. Temperatura plamena pri zgorevanju s kisikom je namreč izredno visoka – več kot 3300 °C

Acetilen se uporablja tudi v acetilenskih (karbidnih) svetilkah, ki so jih včasih uporabljali rudarji in jamarji. V karbidnih svetilkah se acetilen razvija sproti s kapljanjem vode na kalcijev karbid (CaC₂), ki je zaprt v spodnjem delu svetilke.

Acetilen kot tak ni posebno strupen. Acetilen rahlo draži oči, dihala in kožo.

Acetilenski razvijalec je tehnična naprava za pridobivanje acetilena s kemijsko reakcijo med kalcijevim karbidom in vodo. Ker je acetilen izjemno vnetljiv in eksploziven plin, se je ta naprava v preteklosti množično uporabljala za sprotno proizvodnjo plina pri avtogenem varjenju in rezanju kovin.

Danes so prenosni razvijalci zaradi strogih varnostnih predpisov in praktičnosti skoraj v celoti zamenjani s tlačnimi plinskimi jeklenkami.

Acetilenski razvijalec deluje na podlagi preproste kemijske reakcije. Glede na način, kako karbid in voda prideta v stik, poznamo tri glavne sisteme:

1. Karbid v vodo: Karbid pada v vodo v vnaprej določenih količinah.
2. Voda na karbid: Voda kaplja ali teče na suh karbid.
3. Izpodrivni sistem: Reakcija poteka tako, da naraščajoči tlak plina izpodrine vodo stran od karbida in tako samodejno prekine nadaljnjo proizvodnjo plina, dokler se tlak ne zniža.

Iz splošne uporabe so jih umaknili zaradi:

• Varnostnega tveganja: Acetilen tvori eksplozivne mešanice z zrakom že pri zelo nizkih koncentracijah. Stari razvijalci so ob nepravilnem vzdrževanju pomenili visoko tveganje za eksplozijo.
• Čiščenja in odpadkov: Po reakciji ostane precejšnja količina apnenega blata, ki ga je treba varno odstraniti.
• Praktičnosti jeklenk: Danes se za avtogeno tehnologijo uporabljajo namenske jeklenke, v katerih je acetilen varno raztopljen v acetonu in porozni masi pod tlakom.

Ravnanje z acetilenom zahteva stroge varnostne ukrepe, saj gre za izjemno vnetljiv in nestabilen plin, ki lahko eksplodira pod tlakom ali v stiku z zrakom.

• Acetilenske jeklenke morajo biti vedno v navpičnem položaju ter ustrezno zavarovane pred padci in trki.
• Preprečevanje vžiga in statične elektrike.
• Delovno mesto in skladišče morata imeti zagotovljeno učinkovito prezračevanje.
• Pri delu je obvezna uporaba predpisane opreme, predvsem zaščitnih očal za varjenje in mehansko odpornih rokavic.
• Ustrezno ukrepanje ob požaru.

Prostor (korito) za vložitev karbida z zaporno loputo in zapiralom.

1. Delovni tlaki: Tlake nastavite z reducirnimi ventili ob odprtih ventilih na gorilniku:
   • Acetilen: običajno od 0,1 do 1 bar (tlak acetilena nikoli ne sme preseči kritične meje 1,5 bara v prostem stanju, saj postane sam eksploziven).
   • Kisik: običajno od 2,5 do maksimalno 8 bar (odvisno od debeline varjenja/rezanja).

Na zgornjem delu ob manometru desno je varnostni ventil. Voda se nalije v rezervoar na zgornji strani ob manometru. Spodaj desno je ventil, s katerim se uravnavana dovod vode v korito, kjer je karbid. Levo je filter in izhod plina na varilno pištolo.

Sam sem se srečal s to nenavadno napravo leta 1962 kot vajenec za poklic avtomehanik v delavnicah (Avtošped) Kovinoservis Rakek na Uncu. Tega leta so se dokončno preselile delavnice z Rakeka (sedanje stare telovadnice). Organizacija dela je bila razdeljena na naslednje oddelke: kovačija z mojstrom Zvonetom Mrškom, kleparsko-ličarska delavnica z mojstrom Janezom Ocepkom, oddelek struženje in rezkanje z mojstrom Matijem Ivančičem, orodjarna z mojstrom Jankom Bombačem, avtomehanična delavnica z mojstroma Avgustom Gorjupom in Alojzom Štritofom, elektro delavnica z mojstrom Antonom Starovercem in nabava s skladiščem Janeza Gnezda. V sestavu podjetja je bil še Tomos servis, ki ga je vodil France Mele. Vajenci avtomehaniki smo morali praktično skozi vse faze dela. V oddelkih smo tako delali po en mesec. Zame je bila to zelo pozitivna izkušnja. Pridobil sem široko paleto znanj, ki so mi pri nadaljnjem delu mnogokrat prišle prav. Dodatna znanja iz področja avto ličarstva pa sem pridobil v popoldanskem času pri mojstrih Andreju in Gustlju pod Gregoričevim kozolcem.

Pa se vrnimo na acetilenski razvijalec. Na Uncu so takrat začeli za Hidrotehnik izdelovati ventile in cevi za namakalne sisteme (mislim, da za Egipt). Na koncu cevi je bilo treba privariti določen zaključek. Eden redkih, ki je v tem obdobju obvladal varjenje posebnih kovin, v tem primeru aluminija je bil mojster Gustelj. To delo je opravljal v popoldanskem času. Izdelal je posebno napravo za vrtenje cevi. Za to vrtenje pa je potreboval pomočnika. Dogovoril se je z mano. Tako sva vsako popoldan po rednem delu začela z varjenjem. Za začetek dela je bilo treba napolniti »kotel« (acetilenski razvijalec), pripraviti “kisikovo bombo” in varilno opremo. To je postalo že rutina.

Da nesreča nikoli ne počiva, sva okusila, ko sva zaradi nepazljivosti slabo vstavila zaporno loputo in zapiralo. Prišlo je do eksplozije. Ker je bil kotel vedno oddaljen od mesta varjenja in k sreči z loputo obrnjen proti steni, je leta odletela v smer stene. Prezračila sva prostor in ocenila, da ni nobene škode. Vseeno sva zaključila delo za ta dan. Ko pa sem hotel vzeti kolo (bicikel) za domov, je imel ta zadnje kolo v obliki osmice. Vanj je namreč priletela loputa. Ocenila sva škodo, potolažil me je, da bo kolo naslednji dan popravil in predlagal, da me domov pelje na štangi njegovega kolesa. Odločil sem se za peš varianto.

Naslednji dan je res od doma prinesel nove špice (napere) za kolo in poseben ključ ter kolo »scentriral«, kot se temu reče. Kolo je bilo zopet kot novo. In varjenje se je nadaljevalo z dodatnimi varnostnimi ukrepi. Kolesa ne spadajo v delavnico!

Acetilenski razvijalec na fotografiji sem dobil konec šestdesetih let, ko so v podjetjih le te zamenjali s tlačnimi plinskimi jeklenkami. Služil mi je še dolga leta.

Slovarček:

• kisikova bomba: je pogovorni izraz za kisikovo jeklenko – posodo s stisnjenim kisikom za medicinske, potapljaške ali tehnične namene

Viri:

• Wikipedija

Kraj: Rakek
Datum: 1962
Foto: Miloš Toni
Zbirka: Miro Juvančič
Fotografirano: 15. 9. 2026
Oblika: predmet