1963 Rakov Škocjan – Dan si ne bo riti česal

En čisto kratek dopustniški prispevek:

Na fotografiji je hotel v Rakovem Škocjanu, pravkar zgrajen in v vsem sijaju. Ne vem, kako hitro so ga zgradili, kdo ga je gradil in tudi ne, če je bil med izvajalci kdo, ki je delavce po stari šegi priganjal k delu z v naslovu navedenim stavkom …

Na sliki je videti veliko obiskovalcev, saj je Rakov Škocjan s tem hotelom postal od sile priljubljena izletniška točka, diskretno umaknjena in primerna za kakšne “dogodke”, še posebno pa, ker so ob koncih tedna imeli tudi ples z živo glasbo.

V ozadju je videti avtomobil, mogoče Škodo karavan ali kdo ve kaj, na desni so tudi fičko in še dve vozili, vse naokoli pa košato drevje. Hrib v ozadju pripada najbrž Javornikom, mogoče je celo Veliki Javornik, videti pa je, kakor da je na strehi ali za njo tudi mlaj, kar bi pomenilo, da je slika nastala kmalu po odprtju hotela ali kar hkrati z njim. O Rakovem Škocjanu je na tej spletni strani že veliko napisanega, zato se vzdržim nadaljnjega razpredanja o njem.

Razglednico je posnel I. Benčič, izdalo pa Turistična zveza Cerknica.

Reklo “dan si ne bo riti česal” iz naslova prispevka pozna tudi SSKJ v pomenu “pohitite! ” V naši hiši je bilo od nekdaj zelo pogosto v uporabi in me spremlja še danes, zdaj že dolgo kot ponotranjeni imperativ, ki žene človeka v deloholizem ali vsaj nemir in slabo vest, ko si ves neproduktiven izpostavljen etiketi smrtnega greha lenobe. Zapisan v našem govoru je ta stavek videti približno takole: ” Dán sǝ ne buá rítǝ čjêsou!” … V knjižnem ga pač ni nihče recitiral, kadar je šlo zares. Je pa nazoren, duhovit, celo poetičen in mi je zato všeč – dokler sem sama z njim. Ko mi ga namreč kdo ostro zabrusi, se sesujem: “Pa ne že spet!”

Zdaj pa k njegovi poetičnosti:

Predstavljajte si Dan kot osebo, ki hiti za nosom (še ena prispodoba) k postavljenemu cilju ali pa kar tako, kot kura brez glave (spet prispodoba) in kot da bi ga kaj lovilo. Nikakor se ne ustavlja ali ozira nazaj, še najmanj k svoji zadnjici, ki si je sploh ne utegne česati, kot namiguje reklo … To česanje je že samo po sebi malo problematično, na sumu ga imam namreč, da izvira iz hrvaščine in je prvotno pomenilo praskanje – saj na riti praviloma ni česa česati, če osebek ni ravno posebno in izjemno obdarjen s kakšno goščavo dlak, kar ni pogosto, saj imajo še opičji sorodniki nas neizvoljenih večinoma gole zadnjice …

Vir:

• SSKJ Fran

Kraj: hotel Rakov Škocjan
Datum: 1963 ali pozneje
Avtor: I. Benčič
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 6. 12. 2016
Oblika: razglednica