1901 Pivka – Vodni objekti postaje

Razglednica Pivke, nekoč Svetega Petra na Kranjskem (pozneje na Krasu) je bila odposlana 8. avgusta 1901. Narejena je bila na griču Kerin, pod katerim se nahaja železniška postaja Pivka z velikim vodnim zbiralnikom, ki so mu domačini pravili ribnik. Na razglednici se vidijo del tega ribnika, pokriti rezervoar in vodni stolp na postaji.

Za oskrbo parnih lokomotiv so bile potrebne velike količine vode, tudi več kot 700 m3 dnevno na posamezno postajo, kar je bil za postaje na Krasu kar velik zalogaj, še posebno v sušnih obdobjih. V času, ko javno vodovodno omrežje še ni bilo razvito, je bila to zahtevna naloga. Postaje med Ljubljano in Trstom, ki so napajale lokomotive z vodo (vodne postaje) so bile v Ljubljani, Borovnici, Logatcu, Rakeku, Postojni, Pivki, Gornjih Ležečah, Divači, Sežani, Proseku, Nabrežini in v Trstu. Vse postaje od Pivke do Trsta so parnim lokomotivam omogočale oskrbo z vodo.

Če je bil izvir vode nižje od železniške postaje, je bilo treba vodo črpati, kot npr. v Logatcu, na Rakeku, v Postojni in v Pivki. Za črpanje vode so se sprva uporabljali okorni in neekonomični pulzometri, zatem pa batne črpalke s parnim batnim strojem. Pulzometer je parna črpalka, ki razen ventilov nima posebno gibljivih delov. Za proizvodnjo pare sta bila v črpališču po dva parna kotla; eden je bil v obratovanju, drugi pa v rezervi. Nekatere parne kotle so zamenjali dizelski motorji, druge pa elektromotorji, če je bila na voljo električna energija. S tem so bile za obratovanje drage črpalne naprave zamenjane s centrifugalnimi črpalkami na elektromotorni pogon.

Vodni stolp na železniški postaji Pivka ima v zgornjem nadstropju štiri betonske rezervoarje s skupno prostornino 40 m3. Iz njih je voda gravitacijsko tekla v napajalnike ob tirih.

Pokriti kamniti vodni rezervoar na pobočju griča Kerin še vedno stoji, sprejel pa je lahko 467 m3 vode.

Črpališče vode za postajo Pivka stoji v Radohovi vasi, v bližini reke Pivke in podjetja SiTOR. Objekt je zaraščen in delno že porušen.

Postaja Pivka je vodo s trdoto 12,3 °dH pridobivala iz 15 m globokega vodnjaka v Radohovi vasi, v bližini reke Pivke. V črpališču sta bila dva stabilna parna kotla, pulzometer in parni stroj z batno črpalko, ki je vodo potiskal po cevovodu v pokriti rezervoar na pobočju griča Kerin, ki je lahko sprejel 467 m3 vode. Črpališče je bilo elektrificirano leta 1951. Višek vode se je zbiral v odprtem zbiralniku pod rezervoarjem, ta je lahko sprejel 5.623 m3. V ta zbiralnik, ki so mu domačini pravili ribnik, se je ob deževju zbirala tudi deževnica. V bližini je bil leta 1947 zgrajen še rezervoar pitne vode za 68 m3. Iz glavnega rezervoarja in odprtega zbiralnika je cevovod potekal prostopadno do vodnega stolpa na železniški postaji, ki je imel štiri betonske rezervoarje s skupno prostornino 40 m3. Iz njih je voda tekla v napajalnike ob tirih. Ko je vodnjak v Radohovi vasi poleti presahnil, je postaja Pivka ostala brez vode, zato so jo dovažali z vagonskimi cisternami iz Ilirske Bistrice ali Logatca. Voda iz cistern se je pretakala v betonski rezervoar ob tiru št. 1 poleg vodnega stolpa. Iz tega rezervoarja je parni stroj, ki je bil stacioniran na postaji, s črpalkami prečrpaval vodo v dveh korakih: najprej v rezervoarje v prvem nadstropju vodnega stolpa, od tam pa v rezervoar v hribu nad postajo. Zaradi pomanjkanja vode so Italijani še pred drugo svetovno vojno pripravili načrte za podaljšanje vodovoda s Prestranka do Pivke, a jih je prej dosegla kapitulacija kot pa vodovod do Pivke.

Viri:

• Karel Rustja

Kraj: Pivka
Datum: 1. 1901. 2, 3, 4 – 10. 7. 2026
Avtor: 1 – neznan, 2, 3, 4 – Klemen Ponikvar
Zbirka: 1 – dLib.si , 2, 3, 4 – Klemen Ponikvar
Skenirano:
Oblika: datoteke