1899 Rakek – Razglednica in dvojezične table

Eden glavnih akterjev spodaj opisanih dogodkov je bil Maks Domicelj, zaveden narodnjak. Kot občinski odbornik je z županom Ivanom Faturjem aktivno sodeloval v borbi za slovenski jezik na naših tleh.

Datumsko je razglednica najboljši približek dogodkom, ki so sledili nekaj let kasneje. Dne 26. septembra 1908 je županstvo sklenilo odstraniti dvojezične slovensko–nemške vaške table in namestiti samo slovenske. To ni bilo všeč višjim oblastem. Cesarsko kraljevo okrajno glavarstvo v Logatcu je sklep občinskega odbora Rakek o odstranitvi dvojezičnih napisov razveljavilo. Odborniki so se 26. oktobra 1908 pritožili in se sklicevali na to, da ni nobenega zakonskega predpisa, na podlagi katerega bi morali biti napisi na krajevnih deskah v obeh jezikih. Če pa je bil kdaj izdan, ni bil pravilno objavljen in občine ne obveščene. Tudi uradniki okrajnega glavarstva niso trdili, da bi obstajali predpisi o dvojezičnosti krajevnih tabel, temveč so trdili le, da morajo biti v obeh jezikih, ki sta običajna v deželi. Temu so rakovški občinski odborniki nasprotovali rekoč, da nemščina v Logaškem okrajnem glavarstvu ni običajen jezik, ker tu ni Nemcev, trgovski in drugi potniki pa morajo upoštevati slovenski značaj našega kraja in celotne dežele. Ker je občinski odbor odločal o tablah, ki jih je občina postavila na svojem območju, in ker ni kršil nobenega predpisa, je ta isti odbor menil, da je okrajno glavarstvo v Logatcu občinski sklep neupravičeno razveljavilo. Slednjemu so predlagali, da to pritožbo predloži cesarsko-kraljevi deželni vladi v Ljubljani, ki naj razveljavi izpodbijano prepoved Okrajnega glavarstva v Logatcu.

Da ne bo iz tega nastala mehiška nadaljevanka naj še povem, da so uradniki trdili svoje, Rakovčani so se pritoževali vse do začetka prve svetovne vojne. Tedaj pa krajevne napisne table niso bile več pomembne.

Še malo pravne podlage za to prerekanje. Ustava habsburške monarhije (natančneje 19. člen Temeljnega državnega zakona iz leta 1867) je vsem narodom priznavala enakopravnost in pravico do ohranitve ter negovanja svojega jezika, uradniki pa so morali upoštevati »deželno običajne jezike« (landesübliche Sprachen). Na Kranjskem sta bila to slovenščina in nemščina. Glede na navedeno so imeli naši predniki vso pravico in pravno podlago, da so se pritoževali do konca. Rakek je bil zaradi bližine državne meje in železnice pomembna tranzitna točka. Kot zavedni Slovenci so zahtevali, da se tuji trgovci, ki so poslovali na tem območju, prilagodijo domačemu jeziku, ne pa da država zaradi njih sili domačine v dvojezičnost.

Razglednica je bila oddana na Rakeku 6. avgusta 1899. Sprejemna pošta je bila Ljubljana 7. avgusta 1899 ob 12. uri dopoldan (12. VM – Vormittag). To nam kaže na učinkovitost tedanjega poštnega prometa, najbrže z vlakom, saj je pošta prispela v Ljubljano v manj kot 24 urah. Naslovljena je na gospo Mario Gradauer.

Slovarček:

• kurenta: Nemška kurenta, gotska kurziva ali pisana gotica (nemško Kurrent) je stara oblika pisave v nemškem jeziku, ki temelji na poznosrednjeveški kurzivi. Razvila se je v 14. stoletju kot poenostavljena oblika teksture. V slovenskem prostoru jo najdemo v starih matičnih knjigah, zemljiških knjigah in rokopisih

Viri:

• https://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C5%A1ka_kurenta
• https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Erv/ERV_1867_142/ERV_1867_142.html
• Slovenski narod (06.11.1908), letnik 41, številka 260. URN:NBN:SI:DOC-JFTLC39P from http://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 1899, 1908
Avtor: neznan
Zbirka: Lenka Gabrenja
Skenirano: 26. 7. 2016
Oblika: razglednica