Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (2)

1348 Siena – Kuga

 
Razglednica predstavlja prizor iz časa, ko je v Sieni v Italiji pustošila kuga. Barvno sliko je narisal Pietro Vannni leta 1883 in je merila sedem krat štiri metre. Prvič je bila postavljena na ogled 21. januarja istega leta na otvoritvi Razstavne palače (Palazzo delle Esposizioni) v Rimu. Kupil jo je kralj Umberto I. za dvajset tisoč lir in jo podaril Galeriji moderne umetnosti v Rimu. Leta 1885 je Vanni na rimski razstavi likovnih umetnosti zanjo prejel zlato medaljo. Platno so darovali občini Viterbo (77 kilometrov severno od Rima). Uradno je bilo platno uničeno leta 1944 med bombardiranjem Viterba.

Agnolo di Tura s pravim imenom Agnolo di Bonaventura je bil priča dogodkom tistega časa. »Odgovoren » je za enega najbolj natančnih opisov kuge iz leta 1348, ki je bila za Sieno uničujoča, čeprav tudi tista iz leta 1374 ni bila mačji kašelj. Zaradi kuge mu je umrla žena in pet otrok. Tu je izvleček iz njegovega poročila:

»1348 – Julija se je v Sieni začelo umiranje, največje, najbolj temačno in še bolj grozno, kot si lahko predstavljate in tako je bilo do oktobra 1348. Bila je tako temačna, da so moški in ženske umirali skoraj takoj. Oče je v bolečinah videl umirati sina, brat je pobegnil, žena je pustila moža, ker je bilo rečeno, da se bolezen prenaša z vdihom; in prav tako je res, da je veliko ljudi umrlo v mesecu maju, juniju, juliju in avgustu, in ni ga bilo mogoče najti, ki bi jih pokopal za denar. Niti duhovnik niti menih ni šel za njimi, niti uradni zastopnik. Če je umrl sodnik, sta ga dva ali trije peljali v cerkev. Sami so jih, kadar so le mogli, zakopali in jih prekrili z malo zemlje, da jih živali ne bi jedle. Skopali so veliko jamo. Vanjo so zmetali trupla, jih pokrili, nanjo položili druga trupla in pokrili z zemljo in tako, dokler ni bila jama polna. Nato so skopali drugo jamo. 

In ja, Agnolo di Tura, imenovan Grasso, sem z lastnimi rokami zakopal svojih pet otrok. Enako so storili tudi drugi. In psi so jih izkopavali in jedli. Ni zvonilo, nismo jokali, vsakega čaka smrt. Ljudje niso verjeli, da skoraj ni več živega in so govorili: to je konec sveta. Ni bilo zdravnika, ne zdravil, ne zavetišča. Tudi tisti, ki prej niso verjeli v smrtnost bolezni, so spoznali, da bodo umrli. V resnici je bila smrt tako temačna, velika in grozna, da ni bilo peresa, ki bi to popisalo. Spoznal sem, da je v tem času v Sieni in okoliških vaseh umrlo 80.000 ljudi.«

Je bilo res toliko mrtvih? Da je v Sieni tedaj živelo 80.000 ljudi, je precej verjetno. Po pisnih pričevanjih je leta 1325 v Sieni živelo 35 tisoč moških, ki jim je treba dodati še 30 tisoč prebivalcev v okoliških vaseh in še ženske, ki jih je bilo več kot moških. Tako pridemo do števila 130 tisoč prebivalcev. Med slavnimi žrtvami se spominjamo blaženega Bernarda Tolomeja, ustanovitelja kongregacije Monte Oliveto.

Pietro Vanni se je rodil leta 1845 v Viterbu, umrl 30. januarja 1905 v Rimu. Sprva se je šolal v Viterbu, kasneje v Sieni. Po končani šoli se je vrnil v rojstni kraj in kasneje odšel v Rim, kjer se je šolal pri Cesareju Maccariju. Poleg slik je ustvaril različna dela: pogrebna kapela družine Calabresi, fresko v pokopališki cerkvi sv. Lazarja v Viterbu, restavriral slike v različnih cerkvah. Sliko Rafaelovega pogreba, ki jo je ustvarjal več let, so mu na pariški razstavi leta 1900 zavrnili. Dve leti pozneje je na razstavi italijanskih umetnikov v Sant Petersburgu zanjo prejel zlato medaljo. Leta 1896 so ga imenovali za viteza reda krone Italije, leta 1904 ga je Pij X. imenoval za poveljnika civilnega razreda svetega Gregorja Velikega (cavaliere commendatore della classe civile di S. Gregorio Magno). Umrl je za pljučnico na svojem domu. Pogrebne svečanosti so bile v cerkvi Santa Maria del Popolo, pokopali so ga v cerkvi v Viterbu.

Na zadnji strani ni in ni bilo nič.

Slovarček:

• kongregacija: najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi
• Monte Oliveto : Samostan Monte Oliveto Maggiore je velik benediktinski samostan v italijanski pokrajini Toskana. Gre za teritorialno opatijo, katere opat deluje kot škof v deželi, ki je v lasti opatije, čeprav ni posvečen kot škof.  Je matična hiša Olivetanov,  samostan je pozneje dobil ime Monte Oliveto Maggiore (“večji”), da ga ločimo od ustanov, ki so sledile v Firencah , San Gimignanu , Neaplju in drugje.

Viri:

• https://www.ilcittadinoonline.it/cronache-dal-medioevo/1348-la-grande-peste-a-siena/
• http://www.gentedituscia.it/vanni-pietro/

Kraj: Cerknica (zbirka), Siena
Datum: kuga 1348, slika 1883
Avtor: Pietro Vannni
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano:  19. 3. 2020
Oblika: razglednica