Prelepo fotografijo oračev je domnevno okoli leta 1935 posnel Peter Naglič, verjetno – ni pa nujno – v Selščku ali okolici. Čisto nazadnje zagledam pri enem od gospodarjev predpasnik, kar ni bilo ravno značilno za naše kraje – ali pač? Po skoraj devetdesetih letih takega, takrat vsakdanjega prizora ni več mogoče videti. Izjemoma morda na kakšni skrbno pripravljeni turistični prireditvi … Malo zemlje se še orje, če pa že, potem s kot hiša velikimi traktorji ali vsaj kakšno drugo hrupno in smrdečo napravo, na kateri je po možnosti med delom mogoče sedeti. Tudi na čisto majhnih njivicah lomastijo stroji – tako pač je in še dobro, da so. In da je nafta zanje.
1974 Meniševski gozdovi – Mali gozdarji
Na sliki sta Petra in Janja Kranjec. Posneta je bodisi v Gladovcu, ali pa v Pušči, torej v enem izmed gozdov, ki pripadajo hiši še dandanes, in se razprostirata na področju Menišije. Rekla bi, da je posnetek nastal “med mašami”, to je v času, ki je po starem izročilu najbolj ugoden za sekanje dreves, naš ata se je tega izročila zelo zvesto držal. “Med mašami” pomeni čas med Veliko in Malo mašo, druga polovica avgusta in začetek septembra.
1900 Stari trg – Konsumno društvo
Na razglednici Josipa Šege je dom Konsumnega društva Stari trg. Ustanovljeno je bilo 16. septembra 1895. Zadruga z omejeno odgovornostjo je bila vpisana v zadružni register pod številko 63 10. oktobra 1895. Njen namen je bil preskrba gospodinjstev svojih članov s kvalitetnim blagom po nizkih cenah kot npr.: živila, obleka, orodje, semena itd. Predstojništvo je sestavljalo devet zadružnikov, ki so jih volili na tri leta. Prvi izbranci so bili: Peter Hauptman, kaplan v Starem trgu – načelnik, odborniki pa Janez Štefančič, posestnik in kolar iz Pudoba, Janez Lavrič, posestnik iz Kozarišč 47, Jernej Strle, posestnik iz Viševka 38, Jurij Škrabec, posestnik iz Šmarate 1, Janez Komidar, posestnik iz Nadleska 22, Janez Strle, posestnik iz Dan 16, Matija Bavec, posestnik iz Vrhnike 45 in Jernej Trude, posestnik iz Podcerkve 15.
1936 Selšček – Vrhova mama, šivilja
Fotografija je nastala pred drugo svetovno vojno, okrog 1936 leta. Na fotografiji je Vrhova družina. Hiša stoji na vrhu vasi – od tod verjetno izvira njihovo domače ime. Gospa na levi, ki sedi na stolu, je Vrhova mama – Obreza Frančiška, zraven sedi stari oče, fantek v sredini je sin Tone, deklica na levi hči Francka, na desni hči Mara, v ozadju sta sestri, na levi Ivana, na desni mama od učitelja Janeza Petriča. Vsi na fotografiji so zelo lepo oblečeni.
Pred hišo ob fasadi rastejo gajtrože – vrtnice, ki se jih še jaz spominjam. Pa pisanih odsluženih loncev, v katere je imela Vrhova mama zasajene rože. Pred hišo je bila greda, po dvorišču pa so se sprehajale kokoši, ki so imele kurnik pod štengami v veži. Hiša od Vrhove mame je bila pisana in topla, polna pisanega blaga in majhnih pisanih flik.
Nova vas 1954/55 – Dekleta IV. razreda gimnazije
Pred nami je še ena slika, ki je nastala 31. maja 1955 ob zaključku šolanja v Novi vasi. Tokrat so se pred neznanega fotografa postavila samo dekleta z razredničarko Slavico Casol in učiteljico Božo Mrcina. Jože je prepričan, da so se takole samostojno slikali tudi fantje, vendar slike nimamo. Upamo, da se bo po tej objavi našla.
V Novi vasi sta imela pošto mož in žena Lavrič, starša Tanje. Vsem sta bila znana kot gospod in gospa Lavrič. Pa je prišel v Novo vas nov poštar, doma iz Dolenje vasi. Izvedel je, da bo spoznal gospoda Lavriča. Bil je zelo presenečen, ko je ugotovil, da naziv “gospod” pripada lastniku pošte. Kajti sam je bil prepričan, da bo spoznal gospoda župnika.
1926 Rakek – Andrej Kenič, čebelar
Izpisek iz »Čebelarske knjige« za leto 1926. Pod zaporedno številko 12 je vpisan Andrej Kenič.
Na fotografiji so gasilci z Unca ob 25-letnici ustanovitve Prostovoljne gasilske čete Unec, pred Ribaričevo gostilno. Med njimi je bil tudi moj oče.
Pa tokrat o gasilcih malo drugače. Politika je vdrla tudi h gasilcem, vsaj v njihovo vodstvo, čeprav je šlo za najbolj humanitarno organizacijo v vasi, kjer so sodelovali ljudje različnih pogledov in prepričanj. Pa smo bili 28. junija 1936 priča na eni strani slavju, da drugi strani bojkotu. Na oblasti v občini Rakek so bili takrat liberalci.
Verjetno ob istem času kot sliko iz prispevka 1926 Stari trg – Mandrge in zgodba o Mihaelu je Rado Kregar posnel tudi to fotografijo lesene in zidane hiše v Ložu kot je sam napisal. Slika je vsekakor iz časa pred drugo svetovno vojno, okvirno iz dvajsetih let 20. stoletja, mogoče iz leta 1926, ali pa je nastala nekoč po letu 1930, ko je avtor morda hkrati šel tudi v Dane in pod Škriljami slikal “grablje” pred požiralnikom Golobina, ki so jih namestili nekako takrat …
Fotografiral je tudi tema hišama bližnji zidani loški vodnjak. Stavbi sta stali nekje na severozahodnem, že nekoliko dvignjenem vznožju grajskega hriba, malo nižje od cerkve sv. Petra – ugibam glede na naklon pobočja in linijo grajskega hriba v ozadju. Čigavi sta bili seveda ne vem in tudi ne, kaj se je z njima zgodilo pozneje. Zdi se, da sta tvorili eno samo mogočno domačijo, lahko pa je bilo tudi drugače. Že davno ju ni več, verjetno namesto njiju stojita novi stavbi ali pa ju po medvojnem požigu Loža niso niti obnovili in so le njune ostanke ponovno uporabili drugje. Tiho upam, da bo kdo od Ložanov še lahko povedal, kateri hiši sta na sliki.
1971 Unec – Gradnja avtocestnega priključka
Na sliki je pogled na Unec prav na začetku gradnje avtocestnega priključka. Na levi strani je Rebčev (Rebcov po domače) kozolec, ki so ga zaradi potreb trase podrli. Enako sliko, z drugim besedilom, smo že objavili.
1906 Mahneti – Matevž in Reza Doles
Fotografija je bila izdelana okoli leta 1906. Na fotografiji Matevž, njegova žena Reza in otrok.
Fotografija je prilepljena na okrasni podlagi, ki je bila nekoč verjetno v okvirju, kar ni nič nenavadnega, če vemo, da sta bila sin Janez in Janezov sin Anton mizarja.
Tradicija mizarstva in rezbarjenja se je nadaljeval tudi kasneje. Mizar je bil tudi Stanislav Doles, njegov sin Stanislav pa obvlada izdelavo harmonik.
Stare slike 