1936 Unec – Petindvajsetletnica unške gasilske čete

Na fotografiji so gasilci z Unca ob 25-letnici ustanovitve Prostovoljne gasilske čete Unec, pred Ribaričevo gostilno. Med njimi je bil tudi moj oče.

Pa tokrat o gasilcih malo drugače. Politika je vdrla tudi h gasilcem, vsaj v njihovo vodstvo, čeprav je šlo za najbolj humanitarno organizacijo v vasi, kjer so sodelovali ljudje različnih pogledov in prepričanj. Pa smo bili 28. junija 1936 priča na eni strani slavju, da drugi strani bojkotu. Na oblasti v občini Rakek so bili takrat liberalci.

Kronist našega kraja Ivan Puntarj – Štacnar je v dnevnik 28. junija 1936 zapisal:

»Nedelja. Gasilci so priredili veselico za 25 letnico obstoja. Jaz sem celo prireditev popolnoma ignoriral usled žalitev, ko so mi jih (odbor) prizadejal ob izključitvi. Načelnik tedaj moj sosed Janez Udovč.«

Zamera je segala nazaj v leto 1933, ko so se morali gasilci organizirati po novi zakonodaji. Unški gasilci so na občnem zboru dobili novo vodstvo, v katerem ni bilo več dolgoletnega načelnika Štacnarja in njegovih sodelavcev. Takole je zapisal v dnevniku 12. 11. 1933:

»Nedelja. Popoldne občni zbor gasilnega društva po novem gasilskem zakonu. Mene in vse naše somišljenike so za odbor popolnima prezrli. Vladale so strašne politične razmere in pritisk od vseh strani, tudi občina je pritiskala in poslala dva zastopnika, enega učitelja in …, ki je nadzoroval gasilce, ker mu je bilo vse v strahu in dolžno. Ta človek je bil v vasi pravi Demon. Ljudje omejeni in bojazljivi, bogatel je pa iz dneva v dan bolj, ker so ljudje kontrabantli z moko, kavo, tobakom, sladkorjem, z mesom, vsaj ni bilo čudno, ker je bila italijanska lira 4 dinarje in več.«

31. 12. 1933 pa Štacnar v dnevniku zapiše:

»Prejel od gasilnega društva dopis, s katerim so me po 22 letih članstva iz društva izločili, ker nisem hotel se vdati vsiljeni nepotrebni prisegi. Pred tem sem bil 6 let kot načelnik.«

Tako kot danes, ko ob najpomembnejših državnih praznikih posamezne stranke bojkotirajo uradne proslave in zborovanja ter organizirajo svoje, se je v preteklosti nekaj podobnega dogajalo tudi v naših krajih.

Tako je bilo ob 25. obletnici ustanovitve gasilcev n Uncu, še bolj očitno pa  ob odkritju spomenika kralju Aleksandru, ki je bil napovedan za 5. september 1937, pa zaradi političnih prepirov, v občini so oblast od liberalnega tabora prevzeli konservativci, odkritje šele 17. oktobra 1937. Štacnar je v dnevniku zapisal:

»Nedelja. Odkritje spomenika kralju Aleksandru na Rakeku ob ½ 1 ure. Navzoči visoki dostojanstveniki, kraljev odposlanec ban Natlačen, župan mesta Ljubljane Adlešič. Velika zastopstva občin in društev. Prišli pa niso Sokoli, radi demonstracij proti organizaciji Slovenskih fantov, to je ona zlodejska banda, ki se nikakor noče sprijazniti z novo oblastjo, ki je brez njih.«

Politične peripetije v občini so povzročile prestavitev odkritja spomenika kralju Aleksandru iz 5. septembra na 17. oktober 1937 in onemogočile udeležbo Sokolov na slavnosti, ki so sklenili, da se bodo spomeniku poklonili ločeno. Tako se je 24. aprila 1938 več kot 5.000 Sokolov na Rakeku poklonilo spomeniku kralja Aleksandra I. Zedinitelja.

Viri:

• Ivan Puntar Štacnar, 2009. Moje delo, doživetja in pogledi. Dnevnik 1923-1943. Založništvo Jutro Ljubljana. 568 s.

Kraj: Unec
Datum: 28. junij 1936
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 27. 10. 2022
Oblika: kopija fotografije