Preskoči na vsebino

1966 Novi Kot – Šmerinov Slave s svojimi otroki

12. 05. 2023


Šmerinov Slave, tako smo ga klicali, ker se pri hiši po domače reče pri Šmerinovih, se je poleti leta 1966 nedaleč od hiše ponosno postavil pred objektiv s svojimi otroki. Bila je nedelja. Ne vem, ali so se odpravljali v gozd, ali so samo pozirali hišnemu prijatelju in daljnemu sorodniku, Alojzu Mikliču, ki je aparat vedno nosil s seboj, da bi jim ostal spomin na otroška leta, kako so očetu pomagali vlačiti hlode iz gozda. Bolj možna je druga predpostavka, ker so vsi čisti, nobenega blata ni videti in majčke so snežno bele.

več..

1932 Dane – V Francijo, na tuje

11. 05. 2023


Fotografijo neznanega avtorja je posodil Anton Kandare iz Starega trga, prihaja pa iz Dan in vsi fantje na njej naj bi bili od tam. Petindvajset jih je, kar je ogromno za vas, ki šteje komaj kakih štirideset hiš z zaselkoma Škrilje in Klance vred. Vseh fantov (ali moških?) v sami vasi Dane pa naj bi bilo petinštirideset.

več..

1935 Pekel – Razgledi po soteski (4)

10. 05. 2023


Razglednico Pekla pri Borovnici je izdal Anton Lebez. Sam je napravil tudi fotografije. Prve že leta 1911. Sredi slik Pekla je umestil še fotografijo Borovnice z znamenitim železniškim mostom, na katerega danes spominja le še en sam ohranjen steber.

več..

1935 Pekel – Razgledi po soteski (3)

9. 05. 2023


Po stopnicah se povzpnemo do razgledne ploščadi ob vznožju tretjega slapa. Imenujejo ga tudi Kozjak zaradi gamsove silhuete na skali poleg slapa. Visok je 18 metrov. Najprej drsi po žlebu, ki se nato prevesi tako, da voda pada 14 metrov do prečne razpoke in nato še 4 metre do tolmuna. Od tu je lepo videti železno silhueto gamsa na drugi strani soteske.

več..

Nova vas 1967/68 – 2. razred

8. 05. 2023


Šolsko leto 1967/68 v Novi vasi in učenci 2. razreda z razredničarko Bronislavo Žurga. Slikani pred spomenikom med NOB padlim domačinom, ki je stal v križišču regionalnih cest sredi Nove vasi.

več..

1935 Pekel – Razgledi po soteski (2)

7. 05. 2023


Prvi slap v Peklu je najmanjši. Visok je pet metrov, pretaka se preko balvanov.

več..

1935 Pekel – Razgledi po soteski (1)

6. 05. 2023


V Pekel se lahko podamo peš ali z avtomobilom. S slednjim prav povsod ne bo šlo. Od Gostišča Pekel krenemo mimo Brancelj-Koširjevega mlina čez brv. Ob vstopu v sotesko stoji lesena skulptura peklenščka, ki kraljuje nad Peklom in peklom, v katerega sicer vodi daljša, a zanesljiva pot, če se le malo potrudimo. Po par sto metrih ponovno prečkamo strugo Borovniščice. Kraj se imenuje Galerija. Na desni vidimo lomljenje dolomita v ravnih ploskvah.

več..

1945 Brežice – Predmeti iz zapuščine Vinka Bavca

5. 05. 2023

Predmeti iz zapuščine Vinka Bavca

Predmeti iz zapuščine Vinka Bavca
Stareslike, april 2023Po oceni vnuka Stojana Dominka iz Brežic, ki je lastnik zapuščine Vinka Bavca, je žal ohranjena le desetina fotografij in plošč. V svoji zbirki hrani okoli 1000 fotografij različnih velikosti, okoli 600 kosov steklenih plošč velikosti 10 x 15 cm, 30 kosov velikosti 15 x 24 cm in okoli 100 kosov celuloidnih plošč. V zbirko sodi tudi okoli 100 raznih predmetov, povezanih s fotografijo: 1000-vatna reflektorska žarnica, 3 delujoči reflektorji, retuširna mizica, ateljejsko stojalo za fotoaparati, stojalo za sušenje plošč, nekaj pečatnikov, napeto ateljejsko platno, naslikano fotografsko ozadje slikarja Lojzeta Perka v velikosti 4,5 x 5,5 m in nekaj drobnega materiala. Posebne omembe je vredna vremenska postaja. Gre za promocijsko aparaturo družbe Lomberg, ki je izdelovala filme leica-formata. Bavec jo je namestiti v veži pred ateljejem, pozneje pa so jo prenesli v nadstropje. Naprava, ki še danes korektno deluje, je bila fotografu v veliko pomoč, ko je načrtoval fotografiranje na terenu. Zbirko dopolnjuje več kot 30 dokumentov (prošenj, pritožb itn.), ki dokumentirajo Bavčevo življenje in delo. Del opusa je tudi v Posavskem muzeju Brežice. Tu hranijo okoli 50 razglednic in čez 100 fotografij. Zato je večino opisanih predmetov Stojan Dominko poklonil Posavskemu muzeju Brežice. Zaradi omenjene donacije, mu je Slovensko muzejsko društvo 15. maja 2015 podelilo častno Valvasorjevo priznanje.

Med letoma 1923 in 1924 je Vinko Bavec spoznal svojo bodočo ženo Marijo Lovšin iz Sajevca pri Ribnici, rojeno l. 1904 v Ribnici na Dolenjskem. Pisma, ki jih ji je pošiljal leta 1924, pričajo, da je bil neodvisni trgovski potnik s sedežem v Zagrebu. V pismih jo je ljubkovalno imenoval Mimi. Pod tem imenom jo je poznala večina znancev. Poročila sta se leta 1925 v Plečnikovi cerkvi v Šiški v Ljubljani. Njun poročni portret je narisal Lojze Perko. Leta 1927 sta se z ženo, ki je končala dvoletno trgovsko šolo v Novem mestu, preselila na Senovo, kjer je dve leti vodila trafiko. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Slavka (Senovo, 1926), Sonja (Rajhenburg/Brestanica, 1930) in Milan (Brežice, 1938–1995).

Bavčeva fotografska dejavnost se je do neke mere prepletala tudi s slikarstvom. Po pričevanju znanca in prijatelja inženirja rudarstva Antona Seherja naj bi bile že leta 1928/29 v stanovanju na Senovem po stenah obešene oljne slike tihožitij, ki jih je Vinko posvetil svoji ženi Mimici; oljno sliko z gozdno motiviko pa je naslikal nad vhodom v tamkajšnji Delavski dom. Po svojih močeh je zato podpiral tudi umetnike. Tako je kot pomočnika v fotografskem ateljeju v Rajhenburgu zaposlil svojega prijatelja, slikarja Lojzeta Perka, da je ta lahko preživljal sebe in svojo družino.

Po osvoboditvi maja 1945 se je Bavec z družino vrnil v Brežice. Hiša je bila zapuščena, zadnji del celo porušen. Kočevarska fotografska družina Dornig, ki je med vojno živela in delala v njej, je proti koncu vojne aprila leta 1945 pobegnila v Avstrijo. S seboj so odnesli le najnujnejše. Pustili so fotografsko opremo, pohištvo, glasbene inštrumente in fotografsko gradivo. Po vojni so se Dornigovi kot begunci naselili v Gradcu. Bavec je kot stanovski kolega z njimi ohranil stike in jim je po koncu vojne celo izplačal pohištvo in fotografsko opremo, ki so jo pustili ob svojem odhodu. Njihovo dragoceno fotografsko gradivo v Brežicah se žal ni ohranilo. Ohranilo se je le nekaj glasbenih inštrumentov, steklenih plošč in predmetov. Tri Dornigove violine je leta 1958 Vinko Bavec podaril sosedu profesorju Branku Ruehu, ki je učil na Glasbeni šoli v Brežicah. Ostala sta tudi Dornigova stikalna ekspozicijska ura in Dornigova preša za ravnanje fotografij.

Iz knjige Fotografi družine Bavec avtorja Dejana Vončine, Orbis, Ljubljana, 2014

* Nekdanji Bavčev fotoatelje v Brežicah, 2014, foto V. Benedik
* Retuširna mizica, foto Stojan Dominko, 2014
* Stojalo za sušenje plošč, foto Stojan Dominko, 2014.
* Fotoaparat Agfa, foto Valentin Benedik, 2014
* Fotoaparat Flexsaret, Automat, foto V. Benedik, 2014
* Fotoaparat Lubitel 2, foto V. Benedik, 2014
* Fotoaparat Praktica MTL 3, foto Valentin Benedik, 2014
* Lojze Perko: Marija in Vinko Bavec, poročni portret, olje na platnu, 1925, foto V. Benedik, 2014
* Naslikana kulisa ozadja v Bavčevem fotoateljeju v Brežicah, foto V. Benedik, 2014
* Suhi žig
* Sušilec fotografij, foto V. Benedik, 2014
* Vremenska postaja družbe Lomberg, 30. leta 20. stoletja, foto V. Benedik, 2014
* Žigosnika, foto Stojan Dominko, 2014
* Dornigova preša za ravnanje fotografij, 30. leta 20. stoletja, foto Stojan Dominko
* Dornigova stikalna ekspozicijska ura, 30. leta 20. stoletja, foto Stojan Dominko

Poročno sliko hrani s. d., ostali predmeti so v lasti Posavskega muzeja Brežice.
Prispevek je napisal: Dejan Vončina, april 2023.

Prispevek je napisal: Dejan Vončina.

Kraj: Brežice
Datum: 1945 (postavitev ateljeja v Brežicah)
Avtor: Stojan Dominko, Valentin Benedik, Lojze Perko
Zbirka: Dejan Vončina
Skenirano: —
Oblika: datoteka

1946 Beograd – Tito, popravljena fotografija

4. 05. 2023


Slika Tita ni najboljša. Zaradi slabe kakovosti so s svinčnikom zarisali našite žepe in reverje. Dokaj dobro so vidne vojaške oznake in medalja. Ena sama je verjetno zato, ker jo je prejel s strani sovjetskega voditelja.

več..

1959 Zaječar – Pri vojakih

3. 05. 2023


Ko je Jože Sterle s Škrilj od marca leta 1959 naprej dolgih 21 mesecev služil vojaški rok, je precejšen del tega preživel ob tromeji Jugoslavije, Bolgarije in Romunije. Njegova “baza” je bila v Zaječarju, njegova dolžnost pa delo osebnega šoferja podpolkovnika Milorada V. iz Valjeva, ki ga je po obširnem teritoriju med Knjaževcem, Zaječarjem in Negotinom prevažal v ameriškem jeepu.

več..