Begunje 1976/77 – 3. razred
V šolskem letu 1976/77 so se učenci 3. razreda slikali na šolskem igrišču za šolo. Zato tokrat vidimo šolo z zadnje strani. Razredničarka je bila Rozalija Škrlj. Kdor je doživel pionirske čase, bo takoj opazil na sliki nekaj učencev, pokritih s pionirskimi kapicami in zavezanimi ruticami za vratom. Zato lahko sklepamo, da so se slikali na dan proslave ob kakšnem prazniku. Mogoče ob 25. maju dnevu mladosti.
Bili smo živahneži. Med odmori je bilo zelo težko sedeti pri miru. In kadar ti gre pri bežanju za nohte, si pač pomagaš z vsemi možnimi prijemi. Če ne gre drugače, se pa vrata zaprejo in jih tiščiš na vso moč zaprte pred napadalci. Ker pa tudi oni ne popuščajo, sledi neizbežno. Pametni vedno popusti in tokrat so bila to vrata. Vse skupaj se je “snelo s pantov”.
1922 Cerknica – Quo vadis? 9. del
Latinski naslov romana Quo vadis izvira iz legende. Sv. Peter je na begu iz Rima pred Neronovim preganjanjem srečal Jezusa (na sliki) in ga vprašal: »Quo vadis, domine?« (Kam greš, gospod?) Le ta pa mu je odgovoril: »Grem v Rim, da me ponovno križajo, ker ti bežiš in zapuščaš moje ovce!« Peter zbere pogum in se vrne v Rim. Tam so ga ujeli, mučili in križali z glavo navzdol leta 67.
1922 Cerknica – Quo vadis? 8. del
1974 Brezje – Obletnica
Fotografija je nastala 28. julija 1974 ob praznovanju 70-letnice Alojza Kraševca. Slikan je s svojo ženo Marijo Kraševec.
Alojz se je rodil 29. 7. 1904 na Ulaki mami Heleni in očetu Frančišku Kraševec kot eden izmed 11 otrok. Dve sestri sta umrli še v otroških letih, tri brate pa sta vzeli obe vojni. Marija se je v družino osmih otrok rodila 2. 8. 1910 pri Pirmanih očetu Andreju in mami Hemi Zalar.
Velik del svojega otroštva sem preživela tam, na Gmajn’ci.
Stari trg 1975/76 – 5. a razred
Še nekaj dni in začele se bodo težko pričakovane počitnice. Fotografija v spomin je nastala pred glavnim vhodom v staro šolo. Učenci, nasmejani in polni optimizma, zrejo v neznano prihodnost, kot bi hoteli reči: Zopet smo uspešno premagali eno oviro. Nič nas ne bo ustavilo. Med letom jih je spodbujala, vodila in jim pomagala razredničarka Francka Seljak.
Na tem mestu stoji sedaj nova šola, zgrajena v letih 1999 – 2003. Ko grem mimo nje, se niti ne spomnim, da sem tu službovala skoraj trideset let – druga stavba, drugi ljudje.
1925 Vrhnika – Dekleta in fantje
Čas nastanka te krasne slike iz zbirke Ivanke Janežič ni okoli leta 1935, kot sem najprej pomislila, ampak kakih deset let prej, kajti slika pevskega zbora iz Vrhnike iz leta 1924 v Kebetovi knjigi Loška dolina z Babnim Poljem kaže vsaj eno osebo s te slike v enaki starosti, pa tudi noše in frizure so zelo podobne – imamo torej približno leto 1924 ali 1925 v Vrhniki, avtor slike pa ostaja neznan.
Pod češnjo za hišo (gostilno?) so se namestili v treh nivojih, priložnost je posebna, a neznana – vsekakor nedelja ali praznik … Morda žegnanje oziroma dan tradicionalne maše za sosesko 17. julija, ko goduje vrhniški sv. Frančišek Ksaver? Prav mogoče. Kaj pa sv. rešnje telo? Binkošti? Vidov dan? Sanja se mi ne.
1922 Cerknica – Quo vadis? 7. del
Cerknica 1973/74 – 6. c razred
Po štirih letih šolanja na podružnični šoli v Begunjah smo 5. in naslednje razrede obiskovali v Cerknici. Učencev je bilo za 4 razrede. Vsi, ki smo prišli iz Begunj, smo ostali skupaj v razredu, pridružilo pa se nam je še nekaj novih sošolcev.
V 6. razredu je bila naša razredničarka Maja Milavec. Bila je stroga in zato ne med najbolj priljubljenimi. V tem razredu smo bili že »skoraj povsem odrasli«. Fantje so nestrpno čakali odmore, da so nas dekleta, vsa prestrašena, stisnili v kakšen kot ali pod mizo in nas otipavali. Ne vem, kako je s temi stvarmi danes, ampak takrat je bilo to nekaj običajnega. Prepričana sem, da nam je ostala marsikatera travma.





