1950 Topol pri Begunjah – Portret pri Bajčku
Na fotografiji je Ivana Kranjec. Po vsej verjetnosti se je slikala za dokumente, kdaj, pa ne morem določiti. V letu mojega rojstva je štela že 68 let, skupaj sva preživeli še dvajset let in v mojem spominu je ostala taka, kot je na tej sliki.
Johana, kot smo jo klicali, se je rodila 29. 10. 1893 v družino Kranjčih na Kožljeku kot drugi od trinajstih otrok. A naj zgodbo začnem drugače. Njena enajst let mlajša sestra Angela se je poročila z mojim dedkom Jakobom Kranjec. V zakonu se jima je rodilo dvanajst otrok. Angela je po zadnjem porodu, 15. 12. 1945, umrla. Stiska družine, ki je ostala brez matere, je bila neizmerna, zato se je Jakob za pomoč obrnil na družino svoje pokojne žene. Tako je Johana prišla v Topol, da je poskrbela za otroke, gospodinjstvo in kmetijo. Za pomoč je s seboj pripeljala tudi devet let mlajšo sestro Francko. Kasneje sta se Jakob in Johana poročila, otrok pa nista imela več, saj je bila Johana stara že preko 50 let.
1920 Cerknica — Korito pred Žajfnco
Fotografijo smo 2. aprila 2011 na Starihslikah že objavili pod naslovom 1920 Cerknica — Tabor od Žajfnce. Ne dolgo nazaj so nam iz Etnografskega muzeja Slovenije poslali boljši sken negativa. Na njem je lepše videti del korita, ki je bilo pred Žajfnco.
Fotografija prikazuje pogled na Tabor, kot se vidi ob prihodu v Cerknico iz Begunj.
Avtor fotografije je Rado Kregar, nastanek fotografije pa ocenjujem kmalu po koncu prve svetovne vojne pred kakimi 100 leti. Rado Kregar je bil arhitekt, scenograf in publicist. Po končani realki je v letih 1913 do 1919 študiral stavbarstvo na tehnični visoki šoli na Dunaju. Potem se je zaposlil kot profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, obenem pa je poučeval geodetsko risanje na ljubljanski univerzi.
1925 Markovec – Pol slike in dolga pesem
Da bi na Starih slikah objavili samo pol fotografije, se še ni zgodilo – tokrat je prvič. Taka kot je, je nalepljena v enem od albumov Ivanke Janežič iz Vrhnike in pograbila sem jo za objavo, prepričana da gre za del tamburaškega ansambla, ki ga je vodil Anton Avsec starejši pred vojno. Izkazalo se je, da ni tako in nihče ni nikogar prepoznal. Razen planka v ozadju – ta nastopa na vsaj še eni fotografiji in tam sem sklepala, da gre za skedenj pri eni od dveh markovških gostiln, kjer je rad fotografiral Cene Bavec.
Begunje 1977/78 – 4. razred
Janez Petrič je bil razrednik 4. razreda v šolskem letu 1977/78 v osnovni šoli Begunje, ob kateri so se tudi slikali.
Med odmori pa le nismo vedno divjali naokrog. Znali smo se tudi umiriti in obsedeti za mizami. Pa spet niso bili učitelji zadovoljni. Imeli smo karte za tarok in med odmorom tako zagnano igrali, da sploh nismo slišali zvonca, ki je oznanil konec odmora. Prav tako ni nihče opazil učitelja, ki je prišel v razred. Ta je brez besed prvega učenca, ki mu je prišel na doseg roke, potegnil ven na hodnik. Tu ga ni čakala pohvala, ampak par klofut okrog ušes. Nato se je vrnil v razred in začel s poukom.
Eno sošolko so si nekoč fantje malo privoščili. Doživela pa je tak šok, da je v strahu odskočila dobesedno na naslon stola, ga prevrnila in ob tem tudi sama padla po tleh. Razlog je bil en majhen pajek.
1900 Cerknica – Bragi in Iduna
Adam in Eva sta bila prva vzhodnoevropska predstavnika socializma. Nič nista imela, nekdo ju je neprestano nadzoroval, verjela pa sta, da živita v raju. Vendar na sliki nista prva zemeljska človeka, temveč Bragi in Iduna, junaka nordijske mitologije.
1930 Vrhnika – Mož, ki je postal legenda
Ob pregledovanju neobjavljenih slik iz albumov Ivanke Janežič iz Vrhnike me je ta dobesedno poklicala, kot te včasih s knjižnih polic pokliče neznana knjiga, ne da bi človek slutil čemu in kaj mu želi odkriti. Sliko sem izbrala za pisanje prispevka, ne da bi vedela karkoli o njej. Ko sem jo pokazala dvema starejšima Vrhničanoma pa sta takoj prepoznala Viktorja Kraševca, Malnarjevega – moža, ki je postal legenda.
Ker je Franci Strle o njem napisal knjigo, sem pomislila, kako zlahka bom naredila prispevek, a sem imela težave, ker je v njej toliko pomembnega, da sem hotela prepisati vse. Težko je bilo izbrati le nekaj ključnih točk iz življenja tega tako posebnega moža.
1926 Rakek – Očetovo vojaško potepanje
Mladi Mirko Juvančič, rojen leta 1905 v napredni železniški družini, se je že v mladih letih vključil v vrste Sokolov, in sicer Sokolsko društvo Unec – Rakek (zgoraj sta sliki iz Sokolske izkaznice). Ta miselnost ga je spremljala vse življenje. Tako ga najdemo po drugi svetovni vojni v vrstah TVD Partizan Rakek. To miselnost je prenesel tudi na svoje otroke. Na nabor je šel leta 1924. Leta 1926 pa je odšel na služenje rednega vojaškega roka. To je bilo v času Kraljevine SHS. Kraljevina SHS je nastala po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske 1. 12. 1918 z združitvijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Beogradu. Kraljevina SHS je obstajala do leta 1929, ko se je 3. 10. 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Točen kraj služenja žal ni točno določen, kajti tudi vojaška knjižica tu ni dovolj jasna. Po pripovedovanju očeta naj bi bilo nekje v zaledju Splita v okolici Posušja.
1930 Cerknica – Kmečka peč
Fotografija je iz albuma Jerneja Malovrha iz Cerknice. Na zadnji strani ni podatkov. Nekaj o njenem nastanku lahko ugotovimo kar s slike same. Na peči leži starojugoslovanski vojak ali žandar. Videti je kot zrel možakar, kar pomeni, da ni na dopustu s služenja vojnega roka. Podobne pručke so bile tudi pri nas, pa tudi skrinje. Skoraj gotovo je, da je fotografija nastala nekje v naših krajih.
1922 Cerknica – Quo vadis? 10. del
Sv. Petra so križali na Vatikanskem griču. Tam sedaj stoji bazilika sv. Petra. Medtem ko pripravljajo njegov križ kaže v nebo rekoč: »Urbi et Orbi« kar pomeni mestu (Rimu) in svetu. Pred svojo smrtjo naj bi Peter namreč Rimu in svetu oznanil, da je Jezus vstal.
1935 Zagreb – Kongres mesarskih obrtnikov
Na fotografiji so udeleženci Kongresa mesarskih obrtnikov, ki je bil v Zagrebu 2. in 3. septembra 1935. Skrajno levo, s piko označen je Ivan Gregorič z Rakeka.
Stare slike 