1922 Cerknica – Quo vadis? 6. del

Na sliki je sv. Peter, ki pridiga zbranim kristjanom v kraju Ostranium. Slike se ne skladajo s tekstom. Kaj čmo, porabili smo, kar imamo. Pod sliko piše: (Apostol Peter v Ostraniumu.) »… in videl sem ga, kot so ga videli vsi.«

Rim je pogorel po Neronovi zaslugi ali pa tudi ne. Mestna svojat in cesarski vojaki so planili na kristjane, »krivce« za požig mesta. Komaj so čakali predstave, ki jo je obljubil cesar. Po mestu so se slišali vzkliki: »Vrzimo kristjane levom«! V mesto so pričeli dovažati divje zveri iz Azije in Afrike.

Marcus pa je hodil pred ječo, v kateri je bila Ligija. Od stražarja, s katerim sta bila nekoč skupaj v vojni, je izvedel, da je zbolela za mrzlico. Marcus je bil obupan. Stražar ga je miril in s sulico v tla narisal ribo – krščansko znamenje. Povedal je še, da umrle zapornike ponoči odnašajo iz ječe in pokopavajo zunaj mesta. Dogovorila sta se, da bo vojak dekle ponoči položil v krsto in odnesel iz ječe. Akcija ni uspela. Napočil pa je dan obljubljenih Neronovih iger. Vsi prebivalci so se zbrali okrog arene, da bi se naslajali nad krvavimi prizori mučenja. Najprej so se med seboj pomerili gladiatorji. Potem so se odprla vrata in v areno so začeli prihajati neoboroženi ljudje. Zaslišalo se je huronsko kričanje: »Kristjani! Na vrsti so kristjani!« Nagnali so jih na sredo arene, tu so popadali na kolena in dvignili roke k nebu. Gledalci so bili prepričani, da prosijo za milost in so rjuli še bolj divje. Tedaj se je zaslišala pesem. Pel je zbor na smrt obsojenih. Čeprav so gledalci še tako rjoveli, so posamezne besede njihove pesmi dobro slišali. Nato pa so v areno spustili leve.

Se bo nadaljevalo

Pripravljena za pisanje.

Kraj: Cerknica (zbirka), Rim (zgodba)
Datum: 1922, prvo stoletje (zgodba)
Avtor: Piotr Stachiewicz
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica, reprodukcija ilustracije