1925 Vrhnika – Dekleta in fantje

Čas nastanka te krasne slike iz zbirke Ivanke Janežič ni okoli leta 1935, kot sem najprej pomislila, ampak kakih deset let prej, kajti slika pevskega zbora iz Vrhnike iz leta 1924 v Kebetovi knjigi Loška dolina z Babnim Poljem kaže vsaj eno osebo s te slike v enaki starosti, pa tudi noše in frizure so zelo podobne – imamo torej približno leto 1924 ali 1925 v Vrhniki, avtor slike pa ostaja neznan.

Pod češnjo za hišo (gostilno?) so se namestili v treh nivojih, priložnost je posebna, a neznana – vsekakor nedelja ali praznik … Morda žegnanje oziroma dan tradicionalne maše za sosesko 17. julija, ko goduje vrhniški sv. Frančišek Ksaver? Prav mogoče. Kaj pa sv. rešnje telo? Binkošti? Vidov dan? Sanja se mi ne.

Od leve proti desni stojijo in sedijo – prepisujem natanko tako kot je zapisala lastnica slike:

• Zgornja vrsta: Grgurjev Janez, Antonščava Pepca, Kalistrava Rozka, Kalistrava Ana, neznan, neznana.
• Srednja vrsta: Antonov Janez, (Por)okov (??) Janez, Okolišov Stanko, Antonščov Janez, Pojetov Jernej (je to tisti, ki je dopisoval v nek ljubljanski katoliški časopis? … Ni izključeno.), Mižnarjev Pepe.
• Sprednja vrsta: Pojetova Nežka, Mižnarjeva Julka, Štorova Ivana, Antonščeva Micka, Baštkova Meri, Mižnarjeva Francka, Pojetova Julka, Pojetova Micka.

Ivanka Janežič je zapisala tako, kot govorimo: Mižnarjev pomeni Mežnarjev, Antonščov pa Antončičev. Imamo sedemnajst in pol imen, dve in pol manjkata, skupaj torej dvajset lepih mladih ljudi. Sta tista dva, ki ju Ivanka Janežič ni zapisala morda obiskovalca iz druge vasi?

Nekaj med temi cvetočimi fanti in dekleti na sliki jih je gotovo v sorodu – podobni so si in domačijska imena v zapisu lastnice slike so enaka. Pa vendar:

So bili Pojetova Nežka, Pojetova Julka, Pojetova Micka in Pojetov Jernej bratje in sestre ali gre za več istoimenskih domačij? Vrhničani bodo vedeli. So Antonščov Janez, Antonščeva Pepca, Antonščeva Micka prav tako v bolj ali manj bližnjem sorodu? Pa Mežnarjeva Julka, Mežnarjev Pepe in Mežnarjeva Francka tudi? Prav lahko so iz ene, dveh ali celo več Mežnarjevih družin. Za Kalistrovi Rozko in Ano pa skoraj ni dvoma, da sta sestri – še stojita skupaj.

Ostanejo še:

• Grgurjev Janez, ki se mogoče tudi piše Palčič, čeprav ni Mežnarjev. (Vsi vrhniški Mežnarjevi tistega časa so se, kolikor vem, pisali Palčič);
• Antonov Janez – le kdo je bil to?
• Okolišev Stanko, ki se je najbrž tako tudi pisal, vendar ni bil v sorodu z Okoliševimi na Dolenjih Poljanah;
• Štorova Ivana je bila pevka v vrhniškem pevskem zboru, kot mogoče še kdo drugi s slike.
• Baštkova Meri – o njej niti ugibati ne morem nič … mogoče bi se lahko pisala Zigmund ali Plos …

Če je dekle v prvi vrsti prva levo morda Pojetova Nežka, potem bi bilo pričakovati, da je predzadnje dekle v isti vrsti in enaki obleki njena sestra Pojetova Julka … poleg obleke ju povezuje domačijsko ime. In če je drugo dekle v prvi vrsti Mežnarjeva Julka, potem bi bila lahko tretja z desne Mežnarjeva Francka njena sestra – enaki obleki imata tudi oni dve.

Še malo capologije:

Na sliki imamo torej dvakrat dve enaki dekliški obleki, trikrat bel dekliški nedeljski predpasnik, dvakrat enaki pentlji pod vratom in enaka pasova … Enake obleke so izdelale šivilje in niso iz tovarn kot v šestdesetih letih, ko so bile ulice polne konfekcijskih krojev – tukaj je enaka obleka narejena namenoma in ima zato poseben pomen in sporočilo. Čeveljci s paskom čez gleženj se pojavijo šestkrat, v njih so bombažne nogavice. Fantje imajo enake majhne brke in večina gumbke na konicah srajčnih ovratnikov, da jim kravate lepše stojijo. Frizure deklet so valovito nakolmane, s kodrčki ob obrazu in kratke ali pa so morda lasje speti zadaj. Dekleti v enakih diendlih sta celo roke na kolenih prekrižali enako, malo drugače od ostalih in ne da bi gledali druga drugo … Skratka, celo na sliki se vidi njihova povezanost in pripadnost skupnosti. Če malo pretiravam, je tako, kot bi hoteli reči: “Mi smo mi, (vi ste pa naše smeti)!”

Fotograf je najbrž komandiral: “Noge v gležnjih prekrižajte, roke dajte na kolenih navzkriž … lepo gledati v škatlo, prijazno se držati!” Zato vsi tako lepo nameščeni. Poravnali so se ko soldati, vsekakor pa so se nekateri med pripravami že začeli dolgočasiti, preden je škljocnilo – to se vidi po očeh. Strumno držo pa so vseeno uspeli obdržati – kako tudi ne!? Sami zdravi mladi ljudje so, vajeni fizičnega dela na zemlji, v gozdu ali na bližnjih žagah, a še ne zgarani … Nekateri morda hodijo tudi na fizkulturo k Sokolom ali Orlom v Stari trg, čeprav je nekoliko daleč … Ob tem Grgurjev Janez na sliki zamišljeno zre v daljavo, medtem ko je Antonov Janez samozavestno malo zviška pogledal in uprl roko v bok … Dva sta sklenila roke na prsih, ostali spustili ob sebi …Je imel mojster še fotoaparat s tistim črnim pregrinjalom?

Koliko pa je med njimi takih, ki se radi vidijo med sabo? Dvanajst deklet je in samo osem fantov – tretjina deklet ostane brez para … če bi se šli tako. Če se s statistiko še bolj naprezam – zaljubljenih parčkov ne odkrijem, tudi če ne bi bili sramežljivi in se ne bi samo bežno in skrivaj spogledovali … ampak čisto brez nič gotovo ni bilo.

Ko bo fotografiranje mimo, ko se bo praznik iztekel in se bodo v mraku razhajali domov – bodo fantje še malo stopili skupaj in kakšno zapeli, da bodo dali pazniku piko na i? Ali pa bodo peli že prej, skupaj?

“Katero bomo?” bo morda kdo vprašal in drugi bo začel:

 
In ko bo te konec, bo drugi poskočno začel:

 
Lepo se bodo imeli še naprej …

Brez tega zapisa bi bila slika vredna pol manj – tako vsaj za nekoliko vemo, iz katerih družin so, saj nekatere domačije še živijo. Delo fantov in deklet s slike je morda vsaj v spominu ohranjeno, njihove zgodbe gredo iz roda v rod … pa čeprav v elektronski obliki namesto od ust do ust kot bi šle stoletje prej.

Slovarček:

• diendl: žensko poletno oblačilo, za katero ne vem ali posnema avstrijsko (dirndl?) oziroma alpsko žensko “narodno” nošo ali pa gre morda za moderniziran ostanek ženske noše iz 19. st., ki je imela tudi pri nas prav tako obleko z izrezanim gornjim delom in nabranim krilom do gležnjev, spodaj pa platnene rokavce z dolgimi rokavi ter predpasnik od pasu do gležnjev. Moja mama, rojena leta 1924, je diendl omenjala bolj kot modno muho podeželskih deklet, ki so hotela biti še posebno všečna …
• nakolman: nakodran z vročimi kodralnimi kleščami za friziranje

Viri:

• Janez Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem, zal. Družina 1996
• Zofija Mulec, Markovec, 1974, ustno

Kraj: Vrhnika
Datum: okoli leta 1925
Avtor: ni znan
Zbirka: Vladimira Janežič
Skenirano: 18. 6. 2020
Oblika: fotografija