Zanimiva in vsestransko uporabna knjižica za preproste ljudi nosi naslov:
Hitri računar z oziram na sedanji denar
po avstrijski veljavi in na novo mero in vago.
8. popravljeni natis
Ljubljana 1885
1903 Postojnska jama – Plesna prireditev
O plesih v Postojnski jami v času Avstro-Ogrske sta že pisala Ivanka Gantar 9. 5. 2018 in Franc Perko 14. 6. 2018, tudi objavljeni sliki sta zelo podobni pričujoči. Tako domnevam, da so vse delo istega slikarja, vendar verjetno ne upodabljajo istega plesa. Iz različnih virov sklepam, da je slika nastala leta 1903. Kakorkoli, zdi se mi vredno še kaj povedati o teh prireditvah.
Stari Trg 1960/61 – 7. a razred
Jože Žnidaršič je prišel na šolo zgodaj spomladi leta 1961 in na podoben način poslikal vse razrede od 5. – 8. Takrat sem obiskovala 8. b razred in imam prav takšne fotografije. Prva je bila v taki postavi, kot vidite to, na drugih dveh pa so bili dečki slikani skupaj in deklice skupaj, in to pred tablo. Klopi so bile stare – zapuščina gimnazijcev – mi pa smo bili že učenci osemletke. Učilnice so ogrevali z zelenimi Lutzovimi pečmi na drva. Prostori so bili topli, ne spominjam se, da bi me kdaj zeblo. (Najbrž sem bila vsega vajena in mislila, da tako mora biti.)
Zdaj so to upokojenci – (70 +) vitalni ljudje, ki uživajo sadove svojega dela v jeseni življenja, se ukvarjajo s svojimi hobiji in skrbijo, da bi imeli njihovi vnuki čim lepšo mladost. Večina jih živi v Dolini in mnoga prijateljstva iz OŠ so ostala, ali pa se še bolj utrdila.
1924 Otok – Skupina v sočni travi
To, da je trava, na kateri sedijo tile izletniki ali kar pač so, sočna, je samo predpostavka, ki pa jo kar voham – tudi sama sem kdaj takole sedela. Slika iz zapuščine Alojza Tomca me je pritegnila zato, ker na njej piše: “Na Otoku, 25. maja 1924”, z rokopisom, ki sicer ni videti Tomčev, je pa čeden. Z Otoka so bili moji predniki po očetu, pa sem mislila, da bom našla kaj zase. Ampak ne.
Ker sta na sliki poleg mož in žena, deklet in fantov, dečkov in deklic tudi dve steklenici sifona, je urednik sliko pokazal Dušanu, ki je Cerkničan od nekdaj in on je nemudoma ugotovil, da sta na sliki po vsej verjetnosti gostilničar Zgonc – mož s kravato, ki sedi v travi prvi na levi in njegova žena, s šopkom zvončkov spredaj čisto na desni. Pa gotovo še marsikdo iz Cerknice …
1885 Ljubljana – Otla mera
Zanimiva in vsestransko uporabna knjižica nosi naslov:
Hitri računar z oziram na sedanji denar
po avstrijski veljavi in na novo mero in vago.
8. popravljeni natis
Ljubljana 1885
Tokrat se bomo lotili otle mere.
Begunje 1968/69 – 1. razred
Šola v Begunjah je podružnica cerkniške šole. Tu smo obiskovali 4 razrede. Učencev je bilo za dva oddelka, zato smo domačini iz Begunj, Bezuljaka, Dobca, Kožljeka, Selščka in Topola v šolo hodili popoldne. Avtobusnega prevoza ni bilo, pešačili smo v šolo in domov, v vsakem vremenu, pozimi v trdi temi. Pot je bila vedno zanimiva, zanjo smo porabili veliko časa, saj smo imeli neznansko veliko dela, od globokih pogovorov, do kraje sadja in repe na selskih njivah. Velikokrat smo se med potjo ustavili pri Petričevih v Selščku, kjer smo se z Acotom in Marlino zaigrali in staršem povzročili nemalo skrbi. Z Ireno Matičič, ki sva iz Topola, sva v zimskem času hodili po glavni cesti, ko ni bilo snega, pa čez Ribek. Pouk smo pričeli okrog 13.ure (ne spomnim se točno) in je trajal nekje do 16:45 ure. Pozimi, ko je bilo slabo vreme, sva se domov vračali z rednim avtobusom, ki je v Begunje prišel 10 minut po 17. uri. Čas čakanja avtobusa smo velikokrat preživeli na krušni peči pri Hitijevih (Kovačevih) ali Otoničarjevih (Čopčih).
Ob odkritju spomenika so poleg imenitnih gostov, ki so se odkritja udeležili, vence položili tudi: spomeniški odbor, konzul francoske republike, združenje rezervnih oficirjev, vojni prostovoljci, koroški borci, železničarji, Kolo jugoslovanskih sester, Soča, Tabor, skoraj vse notranjske občine in gasilske čete, Meščanska šola na Rakeku ter osnovni šoli z Rakeka in Unca. Minilo je leto od tega dogodka.
1944 okolica Prezida – Pripadniki VDV
Na sliki so pripadniki partizanske VDV. Kje je slika nastala, ne vemo, sklepam da v okolici Prezida.
1968 Trsat – Cerkveni pevski zbor Begunje
Izlet na Trsat
Cerkveni pevski zbor iz Begunj je vodil organist Janez Kranjec, moj oče. S sestro Martino sva se tega leta pridružili zboru, ker nama je oče obljubil, da bova šli na izlet, če bova pridno hodili pet na kor. Čeprav not nisva poznali, Martina celo lista z notnim zapisom pesmi ni pravilno obrnila, sva v zboru radi prepevali in se veselili tega izleta.
Zbrali smo se na Rakeku na železniški postaji, od koder smo se z vlakom odpeljali do Reke. Po 561 stopnicah smo se povzpeli do cerkve Trsatske Matere Božje, kjer je begunjski župnik Janez Križaj obhajal sveto mašo, pevci pa smo prepevali. Izlet mi je ostal v nepozabnem spominu, to je bila tudi moja prva vožnja z vlakom.
Stari trg 1966/67 – 8. razred, folklora
V šolskem letu 1966/67 je bila poleg drugih interesnih dejavnosti na voljo tudi folklora pod mentorstvom Rudija Mlakarja in Jožeta Trudna. Rudi je že kot dijak učiteljišča v Ljubljani hodil v Jenkovo plesno šolo. Postal je odličen plesalec, in ker je bil postaven in visok, ga je bilo lepo videti na plesišču. Morda se je prav v plesni šoli naučil osnovne korake ljudskih plesov. K folklori so hodili učenci osmega razreda. Fotografija je nastala spomladi na tedanjem športnem igrišču poleg TVD Partizana. V ozadju sta potok Brežiček in Vrhovčeva hiša.
Stare slike 