Preskoči na vsebino

1942 Babno Polje – Jermendol in Vražji vrtec

30. 07. 2025


Zgodbe o Babnem Polju niso ne pravljice ne pripovedke ne legende. So zgodovina. Z datumi rojstev in smrti.Dogajanje so opisovali: Anton Mestnik, Ivana Mestnik, Pepca Sterle.

Projekt je omogočila Marija Makarovič s Štrekljevo nagrado iz leta 2021.

Besedilo je povzeto po knjigi Marije Makarovič Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne, ki sta jo leta 2014 izdala in založila Kulturno društvo Notranjska in javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Cerknica (zanjo Jožica Mlinar).

Produkcija in montaža filma: Tina Černetič
Branje: Jan Černetič

Babno Polje, 2021

italijanska okupacija, požig vasi, streljanje talcev, interniranci,
fašistično nasilje, okupatorjeva ofenziva, iztrebljanje prebivalstva, genocid, župnik ?, pobiti moški, pokop pobitih talcev

Babno Polje, Vražji vrtec, Jermendol


***********************************************
(odlomek iz članka v Delu)

In kaj je avtorico spodbujalo k pisanju?

Pravi, da se je spraševala, ali je smiselno posegati v preteklost in ali mlade zgodovina oziroma spopadi med »rdečimi in belimi« sploh zanimajo. Potrditev, da jih, je dobila v spisih dijakov slovenske gimnazije v Celovcu, ki so pisali o grozljivih občutkih ob obisku taborišča Auschwitz.

Drugo potrditev, da je o teh za slovenski narod usodnih letih treba pisati, je našla v dejstvu, da je pri nas vse več potvarjanja resnice, da sodelavci italijanskega in nemškega okupatorja zelo uspešno, tako rekoč z varikino perejo svoje umazano sodelovanje in na vse mogoče načine zlivajo umazano vodo na partizane in njihove množične podpornike. Makarovičeva na več mestih jasno pove, kdo je okupiral Slovenijo in zakaj.

Svojo knjigo zato posveča fašističnemu genocidu nad moškimi v Jermendolu in na Vražjem vrtcu, kjer so konec julija 1942 Italijani postrelili sedeminštirideset moških, požgali njihove domove, večino ljudi pa odgnali v koncentracijsko taborišče na Rabu, kjer je umrlo devetnajst Babnopoljcev, babnopoljskim partizanom in »vsem Babnopoljcem in Babnopoljkam, ki so obenem s svojim župnikom Antonom Černugljem sodelovali v osvobodilnem boju slovenskega naroda«. Če bi bilo takih župnikov več, bratomornega ubijanja med Slovenci ne bi bilo. Knjigo je napisala na podlagi številnih pisnih virov, tudi domobranskih, posebej dragocena pa so pričevanja še živečih neposrednih udeležencev.

Makarovičeva večkrat poudari, da knjiga ne bo všeč ne levim ne desnim skrajnežem, saj piše tako o nesmiselnih in nepremišljenih likvidacijah ljudi s partizanske strani in povojnih pobojih kot o izredni krutosti domobrancev. Toda njeno prepričanje je vseskozi jasno: ve se, kdo se je boril za domovino in kdo je sodeloval z okupatorji.

Zato je kot credo monografije, ki bi morala priti tudi v šolske klopi, zapisala: »Italijanska in nemška okupacija Slovenije sta bili nemoralno, nasilno in po mednarodnem pravu neupravičeno dejanje. Partizanski boj zoper italijanskega in nemškega okupatorja je bil moralno dejanje za osvoboditev slovenskega naroda. Domobranska kolaboracija z okupatorjem ni bila niti moralna niti narodnoosvobodilna. Povojni množični zunajsodni poboji razoroženih domobrancev in drugih beguncev so bili zločin.«

Marija Makarovič
Recenzija knjige: Pobito, požgano in izseljeno Babno Polje
Marija Makarovič: Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne. KUD Notranjska, JSKD Cerknica.
Milan Vogel
Objavljeno 25. avgust 2014 18.20

https://old.delo.si/kultura/ocene/recenzija-knjige-pobito-pozgano-in-izseljeno-babno-polje.html

***********************************************

Dokumentarni film je narejen po knjigi Marije Makarovič Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne.

Kraj: Babno Polje
Datum: 29. in 30. julij 1942, 2021 (film)
Avtorji: Marija Makarovič (avtorica knjige), Tina Černetič (produkcija in montaža filma), Jan Černetič (branje)
Zbirka: Marija Makarovič
Skenirano: —
Oblika: datoteka

1956 Lož – Bohinčeva Angelca pri vrtalnem stroju

29. 07. 2025

To je Angelca Onušič, pozneje poročena Martinčič, na sliki neznanega avtorja iz leta 1956, ki se je zaposlila tistega leta, stara triindvajset let – nizka osebna matična številka 104 pri delu v Kovinskem obrtnem podjetju Lož to potrjuje. Posnetek je nastal v Zadružnem domu v Ložu. Stroju, pri katerem sedi Angelca, se ne reče knaker, kot sem v svoji nevednosti mislila, ampak vrtalni stroj, operaciji, ki jo izvaja pa najbrž frzenkanje. Takrat se je proizvodni program s prvotnih ladijskih svetilk že razširil na posteljno okovje, podkvice za čevlje(!), prvo stavbno okovje in še kaj. Zadaj je na sliki komaj vidna moška postava … najbrž vzdrževalec, nastavljač orodij ali transporter, ki delavki prinaša obdelovance in jih tudi odnaša … o kakem viličarju ali vsaj rudlnu tukaj še ni ne duha ne sluha. Spredaj je, tesno poleg prvega, še en podoben stroj, podenj pa je potisnjen stol za delavko, ki se je morda umaknila samo za fotografiranje.

več …

Rakek 1979/80 – 5. razred

28. 07. 2025

Peti razred osnovne šole Rakek, z razredničarko Ljubo Vladič, v šolskem letu 1979/80.

več …

1966 Cesarski vrh – Cesta, proga in kamnolom

27. 07. 2025

Cesarski vrh je gozdnato področje na občinski meji med Vrhniko in Logatcem. Tu se Vrhniški klanec prevesi v ravno Logaško polje. Železniška proga Ljubljana-Sežana in stara cesta Vrhnika-Logatec na tem področju potekata vzporedno. Stara cesta je bila v 1990. letih še vedno tlakovana z granitnimi kockami, ki so med vožnjo vozil povzročale tresljaje in prav poseben zvok – kot da bi se vozil s traktorjem. Zakaj je na fotografiji levi tir bolj temne barve od desnega? Zaradi zaviranja in obrabe zavornjakov, saj po tem tiru vlaki vozijo navzdol proti Ljubljani in morajo nenehno zavirati, da vzdržujejo predpisano hitrost.

več …

1960 Lož – Mulci in prekrivanje strehe

26. 07. 2025

Na Facebooku sem našel fotografijo, kako se je včasih podajalo opeko pri prekrivanju strehe, in ko sem prebral nekaj suhoparnih komentarjev, je bil to povod za mojo današnjo zgodbo.

Samogradnja pa ni bila samo pri nas. Današnja fotografija je iz Domžal in nam jo je za objavo prijazno posredovala družina Girandon.

več …

1977 Cerknica – Štafeta

25. 07. 2025

Zvezni Titovi štafeti se je pridružila cerkniška mladina. Štafeta je v Cerknico prispela 20. aprila 1977. V krajih, kjer je potovala, so jo lepo sprejeli. Posebno prisrčno je bila sprejeta pred Brestom. Letos je minila 80. obletnica prve štafete.

več …

1928 Gorenje Jezero – Novo leto z golo ritko

24. 07. 2025

Če bi bila šparovna kot nisem, bi tole le tri leta manj kot sto let staro voščilnico shranila še za nekaj mesecev, do decembrskih praznikov. A mi ne da miru … Pri sorodnikih je padla iz neke stare knjige in zadnjič s svojimi raznovrstnimi sporočili pristala pri meni.

več …

1961 Lož – Pr štjrn’

23. 07. 2025
by

Fotografija je na strani Stareslike že objavljena. Tam so tudi imena oseb, ki so na fotografiji. Danes pa o tem trgu in štirni.

več..

1942 Gonars – Ilegalna fotografija v italijanskih taboriščih

22. 07. 2025

Ivan Marinček, Dušan Povh: Italijansko taborišče Gonars, 1942, MNSZS

Do kapitulacije Italije 8. septembra 1943 je med slovenskimi interniranci v italijanskih taboriščih Gonars in Monigo živela tudi ilegalna taboriščna fotografija. Fotografske aparate so nekateri obsojenci z veliko mero iznajdljivosti pretihotapili v taborišče, kjer so nato ilegalno fotografirali in v Gonarsu celo razvijali filme v improvizirani temnici. Zaradi izjemno težkih pogojev, v katerih so nastali, so ti posnetki novomeških fotografov Ivana Marinčka in Dušana Povha neprecenljivi.

več …

Cerknica 1967/68 – 1. a razred

21. 07. 2025

V šolskem letu 1967/68 so se dobro razpoloženi učenci 1. a razreda in razredničarka Jolanda Lah slikali pred osnovno šolo Cerknica.

več …