1935 Grad Snežnik – Botrica Greta
Pred pristavo gradu Snežnik je okoli leta 1935 ali še prej neznan fotograf posnel gosposko družbo, kjer je le en gospod v klobuku, vsi drugi, razen starejših dam, pa nosijo vojaške – mornariške ali pač samo moderne kape s ščitniki, šapke. Zakaj je tako, lahko le brezplodno ugibamo … Gospoda se je tudi v Loški dolini rada obiskovala ob raznih praznikih in pomembnejših dogodkih in to je bil najbrž eden od njih. Slikani so pred negovanim zelenjem ob zidu visoke zgradbe. Je v medaljonu med obema polkrožnima oknoma, obrobljenima z rdečimi (?) zidaki, merjaščeva glava, ker je hiša v ozadju lovska pristava?
12. junija 1870 – Tabor v Cirknici na Notranjskem
dne 12. junija 1870, ob 4. uri popoldne
.
Na temo Tabora v Cirknici na Notranjskem sta bila objavljena v starih slikah že dva prispevka:
1870 Cerknica – Spominska značka cerkniškega tabora (1. 09. 2024) in
1870 Cerknica – Tabor v Cirknici na Notranjskem, plakat (14. 12. 2024).
Pri drugem prispevku 14. 12. 2024 je bil objavljen lepak, tokrat pa poleg lepaka objavljamo še plakat z vabilom na množično udeležbo na Taboru v Cirknici 12. junija 1870.
1915 Rakek – Varčna kuharica, recepti
Recept za možgane z jajci, kar je sicer nagravžno, je Miloš skeniral po moji želji, ker imam na to temo žleht (v mojem stilu) zgodbico. Enega sodelavca sem imela, ki je bil za mlada leta v Šišenski bandi. Nekaj od tistih navad mu je ostalo. V službi je pa rad vsakega in vsepovprek zafrkaval. Edinole direktorju je lezel se ve kam. Mlada sem imela 48 kil (oh, kje so tisti časi!) in me je kar naprej zafrkaval, kako mi kosti šklepetajo in da me zato že od daleč sliši, da prihajam. Slej ko prej vse na svoje mesto pride. Bilo je kmalu po domačih kolinah, ko smo zjutraj v službi pili kavo. Ponovno je začel o mojih šklepetavih kosteh. Tedaj mi je šinilo in sem ga pod vtisom kolin vprašala: »Bi ti jedel nekaj, česar nimaš?« Najprej je bil nekaj časa tiho, nato je le vprašal kaj. »Možgane z jajci,« sem odgovorila. Vsi v pisarni so planili v smeh, on pa: »Moram iti.« Odsihmal sem imela mir pred takimi komentarji. Pa tudi na kofe ga nekaj časa ni bilo.
1984 Cerkniško jezero – Reševanje rib na Leviščih
Fotografije neznanega avtorja iz leta 1984 prikazujejo ribiče, ko ob upadli vodi presihajočega Cerkniškega jezera rešujejo ribe, ki so obtičale v kotanjah, nepovezanih z vodotokom. Najbrž nikjer na svetu ne bi videli kaj podobnega.
Na prvi sliki vidimo vlečenje okrogle ribiške mreže iz globoke jame, ki ima zaradi svoje oblike ime Klobuk/Klabuk/Klajbuk. Mreža za pobiranje rib, velika kakih 10 x 2 m je bila najprej raztegnjena na suhem, nato nameščena v vodo. Na zgornji strani ima na vrv pritrjene plutovinaste plovce, spodaj pa svinčene uteži in vrv za vlečenje. Ribe se umikajo pred mrežo in ostanejo ujete v vreči, ki nastane. Ribiči na sliki so jih potem zajeli z ajmerji in jih v velikih dežah ob dodajanju kisika iz jeklenke odpeljali v bazen pri Gornjem Jezeru ali kam drugam v tekočo vodo. Če bi ribe ostale v tem jezercu, ki je vsak dan bolj usihalo, bi poginile v blatu.
Rakek 1972/73 – 1. razred
Razredničarka Tončka Jernejčič in učenci 1. razreda osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, v šolskem letu 1972/73.
1929 Velike Bloke – Molitvenik “Vrtec nebeški”
Tomažu Mazij in njegovi ženi Ivani, Matevževima iz Velikih Blok se je v zakonu rodilo 11 otrok. Prvi je bil l. 1899 rojen Janez, zadnji l. 1920 Jože. Po vrsti so prihajali na svet sami fantje. Sreča, ali kot so rekli “božja previdnost”, je odločila, da je bila 10 otrok po vrsti končno deklica, saj bi bil sicer to deseti brat ali desetnik, kar po ljudskem verovanju ne bi bilo dobro. Deklica Amalija ali Malka, kot so jo klicali, je bila rojena 1917 leta, ko sta bila na fronti oče in najstarejši brat. Oba sta vojno srečno prestala, kot tudi pozneje vpoklicani drugorojeni brat France rojen l. 1900. Prva in edina slika cele Matevževe družine je nastala l. 1929, ko je bila Malka pri birmi. Pri Fari jo je birmal škof Anton Bonaventura Jeglič. Slikat so se šli k fotografu Šegi v Grahovo, kar potrjuje, da je imela Malka kot edina hči v družini poseben položaj. O dolgi zgodbi te edine družinske slike Matevževih smo torej že pisali.
1911 Trst – Razglednica
Fotografija dveh deklic je bila posneta okoli leta 1910 ali 1911 v nekem ateljeju, neznano kje, tudi avtor posnetka je neznan. Uporabili so jo za razglednico. Iz žiga se da razbrati, da je bila odposlana leta 1911 iz Trsta v Pontedecimo (Genova) v Italiji. Datum na žigu je komaj viden, zanesljivo je vidna letnica 11.
Na sliki sta Colette Marceline in Blanche Hanhart, Colette, s srednjim imenom Marceline, je imela takrat največ pet, Blanche pa največ sedem let.
1974 Kalič – Smučarske karte
Smučarske karte so veljale v Rekreacijskem centru Kalič. Najmlajša je roza barve, kjer piše, da je na smučišču štiri kilometre in pol urejenih prog. Ostale so starejše, saj imajo podatek, da je za šest kilometrov in pol prog. Tega nisem opazila, je pa Evgen, ki vidi mojo felerco, še preden jo naredim.
Prispevek je napisal: Dejan Vončina.
Viri:
- Fototeka, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
- Silvo Teršek, Čoro Škodlar: Jurišal sem s filmsko kamero …, TV-15, 22. 4. 1971, str. 14
- Dejan Vončina, Fotografije, Argo XXVII/1988, Narodni muzej Ljubljana, 1988, str. 53
Kraj: Slovenija
Datum: 1943/45
Avtor: Čoro Škodlar
Zbirka: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Skenirano: —
Oblika: datoteke
1960 Pudob – Moška igra: cajglajne
Človek je poleg tega, da je pameten, delaven, družaben, hkrati grešen in vseh muh poln, tudi igriv. Fotografija neznanega avtorja iz okoli leta 1960 prikazuje delavce nekdanje orodjarne Kovinoplastike med odmorom za malico, ki se zavzeto predajajo igri imenovani cajglajne. Namenjena je izključno moškim, saj se igra za denar, čeprav praviloma drobiž, in zato ni bila ravno dovoljena – je pa burila strasti kot vse igre na srečo. Precej natančna pravila, ki pa so se včasih vseeno nekoliko razlikovala od enega prizorišča igre do drugega, so opisana v prispevku Janje Urbiha, ki govori o cajglajnu v Kozariščah in Podgori pred vojno. Prav variacije v pravilih so bile večkrat krive, da je bilo igre konec, še preden se je začela.











