1975 Rakek – Katalog
Slike so iz starega nemškega kataloga. Moja mama je imela šivalni stroj Bagat za peš šivanje. Kupila si ga je v šestdesetih letih za 3.500 din – celo Brestovo plačo. Na njem je bilo težko šivat, ker ga je bilo treba poganjati z nogo. Dokler nisi dobil pravega grifa, se je zatikalo in kravžljajo živce. Leta 1985 sem si kupila svoj električni stroj Bagat Ruža step. Trideset let je šival k švicarska ura. Potem se je pa naveličal. Verjetno je bil tudi že malo zmatran, ker je res naredil veliko kilometrov. Ker brez mašine (kot je pogovorni izraz za šivalni stroj) ne morem živeti, sem si v Hoferju kupila eno za 99 evrov. Vredna je pa glih toliko. Če sploh. Večinoma je iz plastike. Debelejše blago komaj vleče in ji moram pomagat. Šivi so potem čudni in niso enako dolgi. Že dolgo razmišljam, da bi dala staro mašino v popravilo. Sam kje je majstr, ki to še zna?
1927 Benete – Namretova Nana in Anton
Mamini starši so živeli v sosednji hiši. Vmes je bila samo vaška pot, ki smo ji rekli gasa. Naše kuhinjsko okno je »gledalo« direktno v kuhinjo stare mame. Pozneje bom napisala, zakaj je bilo posebno.
Stari ata Anton (roj: Hribar) se je rodil v tej isti hiši. Bili so številna družina, ki je družinska kmetija ni mogla preživeti. Nekaj deklet se je omožilo v druge vasi na Blokah. Fantje so odšli s trebuhom za kruhom, le Anton je ostal doma in prevzel kmetijo. V letu 1927 se je poročil z Bafonovo Ano (roj: Ivančič) s Hudega Vrha. Rodili so se jima trije otroci. Najstarejša je bila moja mama Milka, naslednja je bila Anica, ki je umrla za jetiko, stara komaj dve leti. Tretji otrok je bil moj stric Anton.
več …
1963 Stari trg – Sneženi mož velikan
1989 Rakek – Dr. roman, visoko strokovna literatura
Doktor romani, pogrošna literatura oziroma kot bi danes rekli »ljubiči«, so bili popularni romani v osemdesetih letih. S pojavom več TV programov so malo zatonili v pozabo, saj televizijske vsebine prinašajo številne nadaljevanke iz zdravniškega življenja (Gorski zdravnik, Urgenca v Chicagu, Doc – v dobrih rokah itd.). Ker je gledanja brez truda privlačnejše kot branje, vse manj ljudi bere. Tudi sama sem jih brala. Redno. Potem sem jih zamenjala za knjige z zdravniško tematiko. Večinoma jih je pisal Hainz G. Konsalik pa tudi drugi.
1954 Rakek – Elektrifikacija proge
Prvo elektrifikacijo železniških prog so na Slovenskem izvedli Italijani leta 1936, ko so z enosmernim sistemom napetosti 3 kV elektrificirali progi Trst-Postojna in Pivka-Reka. Z elektrifikacijo so na naše ozemlje prišle elektrolokomotive “Brede” in elektromotorni potniški vlaki “litorine”. Okrašena fotografija s konca leta 1954 prikazuje, z jugoslovansko zastavo, smrečjem in s sliko predsednika Tita okrašeno električno lokomotivo serije 626.018 na postaji Rakek, ob slavnostni otvoritvi elektrificiranega desnega tira Rakek-Postojna.
Cerknica 1980/81 – 3. a razred
Po drugem razredu sledi tretji in ponavadi tudi selitev iz pritličja starega dela šole v prvo nadstropje.
Po letu 1961 je bil prav poseben čas: na oknih Pečetove hiše sredi Starega trga so še cveteli nageljni, razcvetala pa se je tudi Loška dolina – razvijala so se donosna podjetja, ljudje so dobili službe, množično so se začele zaposlovati ženske in mladina in medtem ko so že leta 1958 prvi gastarbajterji šli v Zahodno Nemčijo, jih je bilo zdaj tam že veliko, doma pa so gradili ali obnavljali hiše. Prišla je prva asfaltirana cesta, regulirali so poplavno strugo Brežička, zida se Zdravstveni dom, v Starem trgu stoji nova – resda lesena – trafika, ki je bila prej v Virtovi, pozneje Gavezovi hiši; obnovljen je Kulturni dom, zastavljeni so pogumni načrti za razvoj turizma, natisnjene so razglednice krajev in bližnjih znamenitosti …
Na tej sliki pa se začenja dogodek, kot ga ni bilo nikoli več v Loški dolini: po nekajletnem presledku gredo avtomobilisti spet na rally, katerega uradni start je v Kočevju. Na njem bodo zastopali AMD in občino Loška dolina.
1904 Nova vas – Hranilna knjižica
Ob čiščenju podstrešja stare hiše pred rušenjem na Studencu št. 13, Žgajnarjeve hiše, mi je prišla v roke stara hranilna knjižica. Zdela se mi je zanimiva za primerjavo z mlajšimi, zaradi besedila, pravil, obrestna mera je kar natisnjena! Torej je bila takratna valuta stabilna in ni bilo spremenljivega obrestovanja, kot smo mu priča v sedanjih časih.
1928/90 Lož – Tone Lah – Špelin
Moj stric Tone je bil res »taprav« Stric, tazga Strica si lahko prav vsak samo želi. Ni imel otrok, tako da se je njegova pozornost do naju z bratom izkazovala od najzgodnejših otroških let, ko je prinašal različna darila, igrače, te pa so bila dobre. Nekako nam je dvigoval okus. Njegova pozornost se je nadaljevala pozneje, vse do njegove smrti, ko je dajal nasvete, se pogovarjal. V smislu verza pesmi, ki pravi, »da ti prijatelj prišepne, ne pa presoja in razsoja« (tvoja dejanja).
1961 Stari trg – Poln škaf malinovca
Fotografija je s šestdesetih let. Svaka Ivan Zabukovec in Tone Levstek zidata novo Mohorjevo hišo v Starem trgu na vrtu, kjer bo nadomestila staro ob cesti. To je hišo Janeza Zabukovca, Ivanovega očeta.
Zidata iz cementne opeke, ki so jo mogoče, kot marsikdo v tem času, vsaj deloma naredili sami. Do strehe še nekaj manjka, bo pa hiša gotovo pokrita pred zimo.











