1911 Cerkniško jezero – Srečanje na jezeru
Na dan sv. Petra, 29. junija 1911, je cerkniška podružnica Slovenske Straže priredila izlet na Cerkniško jezero. Brez posebnih vabil je bila udeležba velika. Na jezeru so iz šestih čolnov zgradili veliko ladjo. Okrašena je bila z zastavicami in baloni. Tudi vreme je bilo lepo. Na kristalni gladini jezera odseva nebo in podobe ljudi v čolnih.
1971 Nova Gorica – Premogovno dvigalo
Pogled na severni del Nove Gorice, kjer se v ozadju s cerkvijo nahaja romarski kraj Sveta Gora, levo pa mejni hrib s sosednjo Italijo Sabotin. V ospredju je železniška postaja Nova Gorica s pripadajočo kurilnico, kjer se je oskrbovalo in popravljalo parne lokomotive. S prihodom dizelske vleke leta 1973 pa tudi dizelske lokomotive in potniške garniture. Kurilnica je imela eno izmed najlepših in največjih rotund v Sloveniji, v kateri je bilo hkrati prostora za 18 lokomotiv. Žal, Slovenske železnice v njej niso prepoznale zgodovinskega potenciala za morebitni železniški muzej, zato je bila skupaj s pripadajočim zemljiščem prodana zasebniku, ki je v njej uredil trgovino.
Ista slika neznanega avtorja je bila že objavljena v prispevku 1919 Milanov Vrh – Parna žaga, zdaj je spet pred nami z nekaj novimi podatki.
“Naša žaga na Milanovem Vrhu, 3 ure od tukaj, Hrvaška. Hlev, delavska hiša, tovarna” pravi neznan rokopis v nemščini na sprednji strani slike zgoraj, spodaj pa natis v hrvaščini Pozdrav iz Milanovogvrha, in v kotu spodaj spet rokopis: Leto 1919. Gre za kopijo fotografije, format slike je A4. Obstajalo je več kopij, ki so jih dali napraviti nekateri prebivalci Milanovega vrha, k Veselovim pa jo je prinesel Franc Vesel starejši. Na zadnji strani te slike ne piše nič, hrani pa jo Slavko Vesel, vnuk prvotnega lastnika. Glede na vsebino rokopisa bi zapis na sliki lahko napravil eden od lastnikov žage, domnevno Franjo Žagar oče. Komu je bila slika prvotno namenjena, ni znano.
1969 Ljubljana – V srednjo šolo
Moja pot do tehniške šole je bila nekoliko bolj komplicirana, kot so jo imeli ostali. Najprej se je zataknilo pri pridobitvi štipendije. Čeprav sem osnovno šolo končal kot odličnjak, pa so bili v firmi “previdni”. Pa ne zaradi mene, ampak, ker oče ni hotel v partijo, pa še jezik je otresal tam, kjer mu ni bilo mesto. Zato sem moral eno dopoldne “švicati” pri profesorju Torkarju, ki je hodil v firmo dopisnikom predavat matematiko. Šele, ko je on dal svoje zelo pohvalno mnenje o mojem znanju, je bila moja štipendija odobrena.
1976 Rakek – Marjan Merhar, vratar NK Rakek, 3. del
NK RAKEK 1976
Na fotografiji ena od sestav ekipe NK Rakeka leta 1976, ko je bil njen vratar Marjan Merhar. Nastala je na igrišču NK Rakek. V ozadju je grič za katerim je OŠ Jožeta Krajca in nova telovadnica.
- Od leve: Čepijo: Andrej Modic, Matjaž Bombač, Franc Udovič, Vojko Mlinar, Dušan Arko, Peter Linta.
- Stojijo: Marjan Braniselj, Drago Udovič, Mitja Strochsack, Brane Šivec, Jože Telič, Radomir Đorđević, Marjan Merhar in Ivan Baraga.
1923 Rakek – Ponarejanje denarja
Prosim za potrpljenje, ker bo uvod malo daljši.
Na sliki je bankovec za deset dinarjev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev iz leta 1919. Bankovci so bili natisnjeni na papirju brez vodnega žiga in različne debeline. Risbe in gravure je izdelal Menti Clement Crnčić. Bili so svetlejših in temnejših barvnih odtenkov. Zaradi različnih tiskarskih strojev se razlikujejo številke na posameznih bankovcih in prav tako serijske številke. Za pretisk kronske protivrednosti v rdeči barvi so uporabili kovinske in gumijaste žige, zato pretiski niso enaki. Izdelali so jih v Franciji. Menjava je bila 40 kron za deset din. Upoštevajoč gospodarske razmere bi moralo biti ravno obratno. Ta menjava je skoraj spravila Avstrijo v bankrot. Ponaredki so redki. Dobro ohranjeni imajo ceno 60 evrov.
Begunje 1980/81 – 4. razred
Lepa slika v naravi za šolo in cerkvijo v Begunjah, v šolskem letu 1980/81. Na njej so učenci 4. razreda z razredničarko Meto Rupar.
1948 Logatec – Naš ata Miclov Mirko
Rodil se je v mali in odročni vasici Benete, kot srednji sin dedku Primožu in babici Francki. Nikoli ni bil predviden za naslednika Miclove kmetije, zato je z rosnimi trinajstimi leti odšel v uk k veleposestniku Brusu v Logatec. Tam se je izučil za peka. Večkrat nam je pripovedoval, kako si je kot najmlajši vajenec vsako jutro oprtal na rame koš in odnesel sveže pečen kruh v okoliške vasi.
1975 Rakek – Marjan Merhar, 2. del
Na fotografiji ekipa Trgovskega podjetja Nanos.
Stojijo od leve: Jože Gerželj, Marjan Merhar, Jakob (Jaka) Smodila, neznani trije. Čepijo od leve: Dušan Korpar, Dušan Arko, Miroslav Đorđevič, M. Majič, neznan.
1930 Rakek – Hedvika Urbar in družba
Na vrtu za Urbarjevo pekarno si Hedvika Urbar daje opravka s prašičem. Bogdan ga drži za rep, da ne bi ušel. Opazuje jo hčerka Vika. Na levi strani fotografije je Adolf Ölhofer. V ozadju se vidi hiša moje stare mame, ki stoji ob Kamniti poti. Hedvika se je rodila 16. maja 1888 v Gradcu. Kot kuharica je delala v Postojni pri nekem zdravniku. V pekarni v Ljubljani je spoznala moža in 30. junija 1914 sta se poročila. Umrla je leta 1965. (Vir: Anton Arko)
Stare slike 