1960 Lož – Na balinplacu
Če smo prav razbrali s filma in spremljajočega zapisa, je fotografija nastala aprila 1960 v Ložu. Balincarji so se torej takole postavili ob Mlakarčkovi gostilni.
Vsi so v tagmašno oblečeni, skoraj zagotovo je bila Velikonočna nedelja. Sezona balinanja se je vedno začela ob Veliki noči.
1931 Rakek – Borsig
Nekatere fotografije so res neprecenljive in edinstvene, med njimi je zagotovo obračanje popolnoma nove parne lokomotive serije SHS 486 330, popularno imenovane Borsig, na popolnoma novi obračalnici na Rakeku 2. maja 1931.
Združene Avstro-Ogrske in Nemške čete s slovenskimi vojaki so leta 1918 premagale Italijo na Soški fronti, a kljub temu bile poraženke prve svetovne vojne. Ko smo se Slovenci kmalu zatem pridružili Kraljevini SHS s Srbijo na čelu, smo od poražencev prešli k zmagovalcem. In zmagovalci so bili upravičeni do povojnih reparacij, v katere so bile vključene tudi parne lokomotive. Železnice Kraljevine SHS so na ta račun iz Nemčije dobile več serij parnih lokomotiv, med drugim serije SHS 389, 486 in 583. Leta 1933 so bile preštevilčene v JDŽ 05, 06 in 30.
1950 Biograd na Moru – Marjan Merhar, 1.del
Na fotografiji od leve: Natko, Jelica in Marjan.
Marjan, po rodu iz Biograda na Moru, kjer se je rodil Dalmatinki – mami Jelki in Slovencu – očetu Jožetu doma iz Strmce.
Cerknica 1984/85 – 8. a razred
V šolskem letu 1984/85 še zadnjič skupaj slikan pred telovadnico v Cerknici 8. a razred, s svojo razredničarko Majo Milavec.
1958 Fara – Spomin na prvo obhajilo
Po pouku so učenci prvega razreda obiskovali še verouk, ki je potekal v stari zakristiji ob farni cerkvi. Poučeval nas je farni župnik g. Makovec. Bil je strog možakar in nagajivim fantom, je kdaj pa kdaj zalučal velike ključe v glavo, če se niso pravočasno umirili.
1945-1969(?) Podcerkev – Bločenova mama
Slika izhaja iz zapuščine Franca Trudna iz Podcerkve, obraz na njej sem hitro prepoznala, a ime se je dolgo izmikalo. Končno mi je prišlo na misel, da bi bili to lahko Bločenova mama in Podcerkljani so to potrdili. Potem sem se spomnila vaških prizorov, kjer sem jo kot otrok videvala okoli hiše, na vasi, na poteh med njivami … Na tej fotografiji manjka značilno ozadje Trudnovih slik med leti 1945 do 1954, tako da je prav lahko nastala tudi pozneje. Bločenova mama, rojena okoli 1897, ki je umrla leta 1969, je tu fotografirana v avtomobilu in s črno ruto na glavi. Samo ugibamo lahko, v kakšnih okoliščinah je slika nastala.
1934 Rakek – Hedvika Urbar
Na vrtu za hišo, kjer so stanovali (današnja Postojnska cesta 8) in imeli pekarno so Hedvika Urbar in hčeri Silva na levi in Vika na desni. Fantička v ozadju nismo prepoznali. Pujs je lep in čist. Glede na to, da se pase in ni zaprt v svinjaku, se tudi lepo redi. Pomlad je ali jesen, listja ni. V zgornjem desnem kotu je videti del hiše, v kateri je bila nekdaj Ljubljanska banka. (Vir: Anton Arko)
1966 Lož – Počitniška praksa
V mojih cajtih smo na srednji šoli imeli še počitniško prakso. Praksa je bila obvezna in brez milosti, če je nisi opravil s pozitivno oceno, ali če te je ujel šolski inšpektor na delovnem mestu brez dnevnika. V takem primeru si bil obsojen na ponavljanje letnika, ne glede kakšen uspeh si imel v spričevalu. Edino opravičilo za izostanek ali ne opravljeno prakso je bilo od zdravnika, a tudi v takem primeru si bil dolžan prakso potem opraviti med šolskim letom v šolskih delavnicah.
Na ostanku slike so trije glasbeniki na Milanovem vrhu malo pred letom 1938, avtor slike ni znan. Zadnji desno je Milan Vesel, rojen leta 1922 na Milanovem Vrhu, star kakih šestnajst let in igra na berdo. Na sliki v prispevku 1932 Milanov Vrh – Prvi maj s tamburaši na popolnoma enak, če ne kar isti instrument, igra podoben mladenič – čisto mogoče je, da je Milanov starejši brat France …
Tamburaški ansambel so na Milanovem Vrhu imeli že leta 1916, o čemer pričata fotografija in zapis v knjigi Slavka Malnarja Povijest Čabarskog kraja. Lahko domnevamo, da so prebivalci Milanovega Vrha to zvrst glasbe gojili neprekinjeno vsa leta do propada naselja, močno razširjeno pa je bilo tamburaštvo tudi po vseh večjih krajih tam okoli – v Prezidu, Čabru, Trstju …
Možje na sliki so zelo lepo oblečeni – gotovo igrajo na praznični dan. Za godci se vidi lesena lopa s kupom lesnih odpadkov, še bolj nazaj pa je najbrž grmovje in gozd.
1960 Rudolfovo – Pridelovanje semen
Tole na sliki je prav gotovo lan in poprova meta. Meto smo takole sušili, ko je bila dobro suha, smo osmukali liste, zmencali (zdrobili) in presejali na cedilo in hranili do zime. Meta je bila glavna dišavnica za klobase krvavice, pa tudi h kakšni drugi hrani, kuhani s suhim sadjem, je dobro pristajala.
Nekoliko lanu so pridelali prav gotovo pri vsaki hiši, tudi, če ga niso več rabili za prejo. Ko je bil lan suh smo osmukali seme, zdrobili in dobro presejali. Tako laneno seme smo rabili za krave, kadar so se telile. Par dni pred porodom smo jim dali kuhano seme z vodo vred. Lahko pa smo ga rabili tudi kot čaj za boljšo prebavo.
Fotografija je nastala v oktobru 2014 v Šmarati.
Stare slike 