1948 Logatec – Naš ata Miclov Mirko

Rodil se je v mali in odročni vasici Benete, kot srednji sin dedku Primožu in babici Francki. Nikoli ni bil predviden za naslednika Miclove kmetije, zato je z rosnimi trinajstimi leti odšel v uk k veleposestniku Brusu v Logatec. Tam se je izučil za peka. Večkrat nam je pripovedoval, kako si je kot najmlajši vajenec vsako jutro oprtal na rame koš in odnesel sveže pečen kruh v okoliške vasi.

Najbolj sem si zapomnila prigodo, kako ga je služkinja (ime sem pozabila) učila lepega obnašanja pri mizi. Doma so jedli še z lesenimi žlicami iz ene sklede in glasno srebali. Poklicala ga je v kuhinjo, na mizo postavila krožnik, platnen servet in jedilni pribor. In rekla: »No, Mirko zdaj pa vzemi v roko najprej žlico in lepo počasi jej!« Naslednja vaja je bila uporaba noža in vilic hkrati. »Mirko, v desno roko vzemi nož, v levo vilice in lepo jej!« Ni šlo zlahka, ampak služkinja je bila vztrajna in mali Mirko se je naučil lepega vedenja pri mizi.

Vojna je usodno posegla v Micovo družino. Oba očetova brata sta padla. Na kmetiji sta ostala sama dedek in babica, zato se je ata vrnil na Benete. Se poročil z našo mamo Milko in Miclov rod se je nadaljeval z nami štirimi hčerami.

Je pa naš ata ohranil lepo obnašanje za mizo do pozne starosti.

Za spomin tebi Francka, Logatec 14. 12. 1948, Mirko

Kraj: Logatec
Datum: 14. 12. 1948
Avtor: neznan
Zbirka: Nada Lomovšek
Skenirano: 22. 5. 2024
Oblika: fotografija