1968 Rakek – Hollywoodskih Deset zapovedi

Za ta prispevek smo želeli uporabiti reklamo, ki so jih delili obiskovalcem kinopredstav. V njej so bili vsi podatki o filmu, slike glavnih igralcev in kakšna scena. Bili so dvobarvni: rdeče-beli, modrobeli in tako naprej v vseh barvah. Razlog, da nismo uporabili originalne reklame je v tem, da ima lastnik le-teh tako pospravljeno kot jaz. Tule naj bo, da bom takoj našla, ko rabiš pa hudič gor sedi, kot je imela navado reči stara mama.

Film Deset zapovedi so posneli leta 1956. Režiser Cecile B. DeMille je enega, nemega, posnel že leta 1923. Ta je bil celih 25 let prvi na lestvici največjih zaslužkarjev. Film iz leta 1956 je bilo njegovo najuspešnejše delo in je bil imenovan za sedem oskarjev. Prejel ga je za vizualne učinke. Krvavo ga je zaslužil in lahko bi dali dva.

Včasih so znali narediti filme iz nič. Danes je na voljo vse od računalnika do umetne inteligence. Nekdaj se je moral igralec pretvarjati, da je mrtev najsi je deževalo, snežilo, bilo mraz ali vroče ali pa je ležal v kleti, polni pajkov in podgan. Danes iz silikona ne delajo le joškov, temveč lahko naredijo človeka, ki izgleda bolj živ kot jaz ob sedmih zjutraj. Ta produkt potem igra mrliča in je identičen igralcu, ki ga upodablja. Nekdaj so bili igralci pravi dedci, danes se depilirajo in hodijo v kozmetične salone, ženske pa sekajo drva in držijo še četrti vogal pokonci. Zato je bil Yul Brynner, ki je bil sicer Rus, tako fejst faraon.

Na fotografiji sta Yul Brynner kot faraon Ramzes II. in Anne Baxter kot prestolonaslednica Nefretiri v ikoničnem svetopisemskem spektaklu omenjenem zgoraj.

Film smo v Kulturnem domu heroj Iztok na Rakeku gledali leta 1968. Predvajali so ga v dveh delih, eno nedeljo prvi del, naslednjo pa drugega. Tako smo morali cel teden čakati, da bi videli, ali so se Izraelci rešili iz Egipta. Tu bi imela še kakšen komentar, ki ga bom raje izpustila. Ni zdravo biti preveč pameten te dni.

Vedno sem rada gledala filme. Ko je bil kino, najprej na Rakeku kasneje pa v Cerknici, sem hodila v kino, ker so bila na televiziji le poročila in seje CK ZKJ ali CK ZKS pa kakšna tekma v rokometu Železničar : Lokomotiva. To mi je ostalo v spominu, ker tako lepo skupaj paše. Kasneje je bilo na TV že več izbire. In ker prej leta ni bilo nič, so bili vsi filmi za nas novi. Še vedno rada gledam filme, najraje imam pa reklame, ker je tudi malo filma vmes. Žive slike sem gledala z veseljem in neobremenjeno, posvetila sem se zgodbi. Potem je prišel usoden trenutek, ko sem prvič gledala film z Evgenom. Po desetih minutah je našel že pet napak in se jezil, kako lahko kaj takega naredijo, Ma, daj, sem mu rekla, to samo ti vidiš. Ne, to vsi vidijo. No, jaz nisem, dokler ni on povedal. Pa še marsikateri drugi tudi ne. Ujela sem se v past. Zdaj tudi sama neprenehoma vidim napake. Spravil me je ob užitek nemotenega gledanja filma!

Pa to še ni vse. Zadnjič sem na internetu našla filme, ki jih »dela« umetna inteligenca. Tu moraš biti pa pozoren, da vidiš kaj, kar ni narobe. Npr.: Pada dež, dekle gre po cesti brez marele, ker je nima, pristopi moški z dežnikom in ga podrži nad njo, sleče reklc in ogrne dekle. Marela medtem pa sama stoji v zraku. Benti! Tako bi jaz rabla. Bi lahko delala na vrtu tudi kadar dežuje, v vročini bi mi pa senco delala. Drgač so pa vse te zgodbe po istem kopitu, k romani Victorie Holt. Balašević bi dejal: »Princip je isti, sve su ostalo nianse.« Moški srednjih let ima denarja k berač uši. Če smo pošteni, ima tolk denarja, da noben berač, ne more imeti toliko uši. Ta moški spozna dvajsetletnico, ki ima dolgove saj mora plačevati bolnišnične račune za mamo (včasih sestro, očeta ali otroka, za brata pa nikoli) in ji pove, da bo vse plačal, če se bo poročila z njim in takoj ji da črno kreditno kartico. Dijo povero maledeto krvave dile pa konjska smrt! Kje so bili pa taki moški, ko sem jaz imela dvajset let?!

Slovarček:

• CK ZKJ: Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije
• CK ZKS: Centralni komite Zveze komunistov Slovenije
• Princip je isti sve su ostalo nianse. : Princip je enak, vse ostalo so nianse.
• Victoria Holt:  je bila pisateljica, ki je kombinirala domišljijo z zgodovinskimi dejstvi v svojih zgodovinskih romantičnih romanih. Če ste prebrali enega, ste prebrali vse.

Viri:

• https://en.wikipedia.org/wiki/The_Ten_Commandments_(1956_film)
• https://www.filmologija.si/filmi-ki-so-spremenili-filmsko-industrijo-deset-zapovedi-1956/

Kraj: Rakek; Hollywood – mestna četrt Los Angelesa, Kalifornija, ZDA
Datum: 1968 (predstava); 1956 (film)
Avtor: Cecile B. DeMille
Zbirka: splet
Skenirano: —
Oblika: datoteka