1954 Mostar – Ivan Ileršič
Na sliki je Ivan Ilešič na svojem delovnem mestu v Mostarju.
1943 Rakek – Jugoport
Izvedbeni načrt preureditve objekta družbe Jugoport na postaji Rakek, ki je bil narisan 10. avgusta 1943. Načrt je dvojezičen, ker so na začetku 2. svetovne vojne Rakek okupirali Lahi. Nastal je le tri tedne pred kapitulacijo naših zahodnih sosedov, ko jim je vendarle postalo jasno, da vojna (hvala bogu) ne gre po njihovih načrtih.
1946 Velike Bloke – Orodja za delo v gozdu
Na Kranjskem je bila z ukinitvijo tlačanstva in z zemljiško odvezo leta 1848 odpravljena vrhovna oblast gosposke nad zemljišči. Obdelovalno zemljo in gozdove so v veliki meri dobili kmetje po zahtevni odplačni shemi. Na kmete je prešla tudi odgovornost za gospodarjenje s temi zemljišči. Opremiti so se morali z vsem potrebnim orodjem. Tudi poznejše delitve posesti so v veliki meri prinesle povečano potrebo po vsakovrstnem orodju. Tudi pri naši hiši je bilo sto let po teh dogodkih tako. Oče in mama, ki sta se poročila leta 1946, sta imela v začetku okoli 2 ha zemlje, od tega le malo več kot 1 ha gozda. Pa štiri gozdne parcele od vrha Bloščka do pobočja Slivnice! Premalo za drva, a začetek je bil. Orodje je bilo treba nekako dobiti.
1978/79 Stari trg – 8. a razred
1944 Ljubljana – Srček s sporočilom iz zapora
Ta dvojni srček je Ladica Štritof kot svetinjo varovala dolga desetletja v spomin na vrstnico in sovaščanko Zinko Strle – Raušeljnovo iz Markovca. Gre za drobceno in precizno ročno delo, ki se ga drži pretresljiva zgodba. Veliko je kakih 5 x 5 cm, osnova sta dva srčasto izrezana kartona, na eni strani obložena s polnilom in prevlečena z rdečo pikčasto svilo, druga stran vsake polovice pa je ravna, prekrita z izvezenim belim blagom. Robovi so obšiti z drobno sesukano svileno nitjo modre barve, katere podaljšani konec je zavezoval obe polovici v celoto. Podobne izdelke so si nekoč gospodinje naredile za shranjevanje šivank in bucik, vendar je ta vse kaj drugega.
Zunanji strani obeh polovic sta tvorili rdeč srček, ki se je odprl in v notranjosti so se pokazali zelo zgovorni izvezeni motivi: na levi zamreženo okno, knuta oziroma bič, trtni list z vitico in dva grozda ter letnici 1941 in 1944, na desni polovici pa pod sijočim soncem napis “Svoboda narodu”. Močni simboli.
1955 Rakek – Žgani grobovi na Kolobarju
Razglednica Rakeka je iz leta 1955. Fotograf je najverjetneje stal na vogalu Domiceljeve hiše.
Cerknica 1978/79 – 7. a razred
Šolsko leto 1978/79 in 7. a razred z razredničarko Gertrudo Zigmund.
Na risbi je portret Rudolfa Geschwinda. Ni znano, kdaj je nastal. Shranjen je v zbirki Muzeja gozdarstva in lesarstva v mestu Zvolen na Slovaškem. Svetovno znani avstro-ogrski žlahtnitelj vrtnic Rudolf Geschwind je kot gozdarski inženir služboval v različnih krajih takratne monarhije, leta 1869 tudi pri knezu Windischgrätzu na območju med Blokami in Predjamo. Žal pa nimamo iz tega časa nobene podobe ali fotografije.
1946 Velike Bloke – Sekire
Kovaštvo je stoletja veljalo za eno najpomembnejših obrti. Zaradi širokega področja dela so se kovači največkrat specializirali v posamezne ožje smeri:
- orodni kovači so izdelovali kmečko, gozdarsko orodje in orodje za druge obrti
- vozovni kovači so sodelovali s kolarji in okovali najrazličnejše vozove, kočije in tudi majhne vozičke, ki smo jim na Blokah rekli ulak in karjeta. Okovali so tudi kolesa za karjole.
- podkovski kovači so morali biti še posebej izprašani, saj so poleg spodrezovanja kopit in parkljev ter podkovanja konj in volov velikokrat opravljali tudi posle živinozdravnika pa tudi mesopreglednika ob zakolih živali.
- posebej specializirani so bili kovači žebljarji
- v novejšem času je še vedno živa obrt umetnostnih kovačev, čeprav so tudi že v starih časih obstajali gradbeni kovači
- marsikdaj so se kovači lotili tudi puljenja zob. Hudičevo je moralo boleti, da si se dal kovaču v roke.
1934 Rakek – Šolska poliklinika
Vse je neporaščeno in nezazidano. Sprva me je toliko zmedlo, da sem mislila, da je na razglednici del Rakeka od stanovanjske hiše proti Ivanjemu selu. Vendar hiše niso šle v kontekst. Ob bolj natančnem pogledu sem prepoznala Mlakarjevo gostilno, kjer je danes trgovina z avtodeli in vrtnarija. Bolj proti desni, skrita za drevesi, je stara rakovška osnovna šola, nasproti nje pa telovadnica. Na skrajni levi je hiša, v kateri je bila trgovina Levstek-Oblak, sedaj je Mercator. Kako lep je bil hrib! Zdaj je pa naselje.
