Skip to content

1963 Cerknica – Blagovnica razglednica

30. 05. 2010

Blagovnica

V začetku šetdesetih let je bila zgrajena največja stavba v Cerknici. Hitro se je prijelo ime Blagovnica.

V pritličju je bila za tiste čase napredno organizirana trgovina, v naslednjih treh nadstropjih pa so bila stanovanja.

____________________________________________________________

Pred odprtjem Blagovnice smo poznali le trgovine, ki so imele pult, na drugi strani pa prodajalca. Na enem mestu si kupil vse stvari. V Begunjah so nekje okrog leta 60 v Zadrugi  odprli novo trgovino, kjer sta bila dva oddelka – živila in vse ostalo. Spomnim se, kako so se ženske pritoževale, da niso mogle vse opraviti na istem mestu ampak so lahko najprej kupile živila, za ostale stvari pa so morale na drugi pult.

Blagovnica je bila organizirana čisto drugače. Od leve proti desni so bili specializirani oddelki. Najbolj na levi je bila železnina, potem pa so si sledili oddelki: elektro, galanterija, konfekcija, blago in na koncu so bile preproge in talne obloge.  Prehod je bil po celi dolžini ob strani, pri izložbi in na sredi tega prehoda je bila blagajna.  Blagajna z blagajničarko vred  je bila ograjena z leseno ograjo, na sredi tega pa je bil  dvignjen stol za blagajničarko.

Na razglednici vidimo, da so v blagovnici prodajali mopede. V Tomosu so najprej izdelovali sive mopede znamke Puch. Takšnega je imel učitelj Kristan, ki je bil že  v pokoju. Prvih Colibri dvobrzincev se spomnim  nekje  1958. Prva serija je bila zelena, potem pa so začeli delati tudi rdeče in modre. Vsi so bili kombinirani z enako krem barvo.  Na razglednici so vsi trije. Moder je v izložbi, pred Blagovnico pa sta parkirana rdeč in zelen. Poleg koles sta parkirani še dve motorni kolesi, najverjetneje Puch 250 ali 350. Tudi takšna motorna kolesa so izdelovali v Tomosu po puchovi licenci.

Ne morem mimo fičota, ki se je uradno imenoval Zastava 600D. Vrata so se odpirala še spredaj. Takšnega je imel od 1961 tudi Vinko. Velika verjetnost je, da je na fotografiji prav njegov. Spomnim se, kako je bil razočaran, ker je ob nakupu lahko dobil le temnozelenega. To nekako ni bila prava barva, ki bi pristajala avtomobilu. Po prvem karambolu se mu je želja uresničila in od takrat naprej se je vozil v sivem, mogoče je bil edini takšne barve. Tudi prtljažnik je bil na avtomobilu skoraj ves čas, saj so takrat z avtomobilom bili drugačni problemi kot danes. Za zračni upor v zvezi z avtomobilom nismo nikoli slišali.

Ob nedeljah smo otroci iz Begunj hodili v Cerknico v kino. Ko je bila Blagovnica zgrajena, smo se po stopnišču povzpeli na teraso in gledali svet iz neverjetne višine. Kako dobro se nam je zdelo!

Zadnja stran razglednice je uničena. Nalepljena je bila na kartonu in tako ni mogoče razbrati prav ničesar. Vseeno sem poskusil oceniti leto nastanka fotografije:

  • Dom na Slivnici je že zgrajen. Gradili so ga približno v letih 1960-61.  Mislim, da je bila otvoritev 1963. Ob prvi priložnosti bo treba pogledati ploščico o letu izgradnje, ki je vzidana nekje pri vhodu doma.
  • Zadruga še ni obnovljena. Tam, kjer je danes izložba mesnice, so še vidna navadna okna. Če se dobro spomnim, so Zadrugo močno spremenili nekje 1965 leta.

Fičo in mopedi

Tu so tipična prevozna sredstva tistih dni: fičo, dva pucha, moped, da o otroškem vozičku sploh ne govorimo.

Hotel na Slivnici je že, Kmetijska zadruga pa še ne

Vse je, kot mora biti. Takrat je bil tu center Cerknice – blagovnica, hotel, center družbenih dejavnosti z milico in spomenik.

Kraj: Cerknica
Datum: neznan, ocenjujem nekje na 1963
Avtor: neznan E. Vidovič
Zbirka: Breda Sikkens
Skenirano: 15. 5. 2010
Oblika: razglednica

Advertisements
2 komentarja leave one →
  1. Breda permalink
    30. 05. 2010 20:06

    Takega Ficota smo imeli tudi pri nas. Iz tistih casov se spomnim en poseben avto iz Cerknice. Bil je majhen, zdi se mi na 3 kolesih in odprl se je spredaj. Vanj se je lahko spravil samo en clovek. Kasneje so se pojavili tudi Topolinoti. Pri Topolinotu so mi bili najbolj vsec podolgovati zmigovci, ki so skocili v vodoraven polozaj.

    Potem, ko se je zgradila blagovnica, se je zacelo z asfaltiranjem Cerknice. Obenem so razsirili cesto oziroma naredili plocnike. V ta namen so podrli kostanje. Spomnim se, da je bilo od zacetka kar hudo brez njih.

    Zadnjic sem nekje brala, da je bil Puch Slovenec, mislim da iz Gornje Radgone. Vi se boste mogoce temu smejali, ampak meni je v 30 letih marsikaj uslo ali pa sem zamudila…

    Všeč mi je

  2. milet permalink
    31. 05. 2010 22:56

    Leta 1994 je potekala 30. letnica Doma na Slivnici in kot takratni predsednik IS občine Cerknica sem imel čast povedati nekaj besed o nastanku doma. Tone Gornik mi je povedal sledeče ;
    * 1955 ustanovljeno Planinsko društvo Cerknica. Prvi predsednik Konrad Knez.
    * 1960 ogled planinskih postojank na Pohorju ( Knez Konrad, Tone Gornik-predsednik Turistične zveze Cerknica in Oliver Miller- projektant Doma na Slivnici.
    Pri določitvi lokacije Doma so sodelovali Slavko Tornič, Leopold Kočevar, Tone Gornik, Mihajlo Mišić in inž. Brdajs iz Urbanističnega zavoda SRS.
    * 1961 po načrtu Oliverja Millerja se je začela gradnja Planinsko-smučarske postojanke na Slivnici. Gradilo se je tudi s prostovoljnim in udarniškim delom. Seveda so pomagale domače firme in organizacije. Vodja gradnje je bil Tone Kraševec, tesar Franc Grbec.
    * 1964 Otvoritev Doma na Slivnici v katerem je akademski slikar Lojze Perko naredil dve sliki na zidu- zgrafiti. Prva je prikazovala ples čarovnic na Slivnici in na drugi je hudič gnal polhe past.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: