1930 Stari trg – Industrija Karla Kovača (2)

Fotograf se je povzpel na Nadleški hrib, da bi posnel lesno industrijo Karla Kovača  z zadnje strani. Precej nenavadno, a sila zanimivo. Na eno fotografijo mu je že takrat uspelo zajeti kar tri  lesno  predelovalne obrate. Je bilo to  namenoma ali slučajno? Na levi je tovarna Karla Kovača. V desnem kotu je žaga Marof, v ozadju na povečavi pa opazimo še Špetnjakov mlin in žago v Markovcu.

Leta 1922 je trgovec Karel Kovač postavil parno žago med  Starim trgom in Pudobom. Pri njem je bilo zaposlenih 40-50 delavcev. V istem času je bilo na žagi Marof 55-70 delavcev. Furmanov, kmetov-voznikov, je bilo takrat 350. Od takrat je ostalo poimenovanje, da delaš na Kóvačevi,  ne glede na to ali si bil po vojni zaposlen na Gabru ali v novejšem času na Svei.

Na vprašanje od kod izvira  Karel Kovač mi oče ni znal odgovoriti, se je pa spomnil, da je slišal starejše govoriti, da v začetku niso imeli niti za sodček vina. V Starem trgu, v njegovi rojstni hiši so namreč  imeli gostilno. To je stavba, ki jo poznamo pod imenom »delikatesa« oziroma v kateri so pred kratkim uredili bar Lipa. “Pa tudi mesnica je bila njegova”, je k ostalim podatkom dodal tast.

g. Kovač je bil rojen  1871 v Starem trgu 19, njegova žena Marija Meden pa je bila iz Begunj 40.

____________________________________________________________

Polja na spodnji strani slike so nadleške njive. Ves ravninski del je bil obdelan.  Velika obdelana njiva je bila  Benčinova. Njive so bile bržkone že posejane, a zraslo še ni nič. Fotografija je najbrž nastala spomladi.

	Že takrat so postavili visok dimnik. A dim ali para izhaja nižje. Drevje je brez listja, fotografija je posneta zgodaj spomladi.Desno od vrha visokega dimnika  je vidna hiša v  vasi Knežja  Njiva. Desno in malo nižje je po pobočju tekla cesta  za na Knežjo Njivo. Danes je pobočje zaraščeno.  Desno in nekoliko višje od Knežje Njive se cesta ponovno zasveti v ovinku. Cesta vodi na Racno goro. Speljana je po približno isti trasi, kot danes.
	Okrog žage je vse polno kop. Vse so pokrite. Deske so bile v kope zložene bolj na široko, kot danes. Vse delo je potekalo ročno. Zaradi viličarjev so danes kope manjše in ožje.
	Nekdo je z ograjo zavaroval svojo njivo. Pri zavijanju s ceste na stransko pot so sosedje sekali ovinek, pa se je odločil, da bo to preprečil. Zabil je “kouce” in nanje pribil “mužlarje“. Danes na tem mestu stoji hiša.
	Čez cesto je bila žaga Marof v lasti gradu Snežnik. Z nakupom lokomobile za Marof leta 1924 so si graščinski priskrbeli tudi prvo elektriko. Mogočno poslopje  sredini tega izreza  je  Špetnjakov mlin in žaga v Markovcu. Na skrajnem desnem robu tega izreza je visoka stavba –  graščina Koča vas. Poslopje je bilo obnovljeno konec 19. stoletja in je bilo do 2. svetovne vojne v lasti družine Schollmayer. Do Leta 1930 je bil lastnik Henrik,  po njegovi smrti pa njegova hči Greta, ki je v  gradiču vodila gospodinjsko šolo za nemško govoreča dekleta iz višjih krogov. Ali je bil oče Henrik še živ, ko je nastala ta fotografija? Pobočje Racne gore je golo do roba. Tako dobro vidimo staro cesto v Dragi, ki vodi  iz Vrhnike na prelaz med Racno goro in Vrh Javorjev. Danes je še s traktorjem  komaj prevozna in skrita v bujnem gozdu.
	Včasih Stari trg pri Rakeku, danes pa  Stari trg pri Ložu. Danes rdeči žigi v glavnem niso več v uporabi. Poleg žiga Tujsko – prometnega društva je še žig:  KARL KOVAČ, LESNA INDUSTRIJA, Stari trg pri Rakeku.

Viri:

• Urbiha Jože iz Podgore, Jože Ovsec iz Kozarišč, Majda Špeh iz Šmarate
• http://www.loska-dolina.net,
• http://www.loskadolina.si
• Janez Kebe: Loška dolina z Babnim poljem

Kraj: Stari trg
Datum: Fotografije iz zbirke so iz tridesetih let
Avtor: neznan
Zbirka: Aleksander Zgonc, Cerknica ( Zbirka fotografij Turistično prometnega društva)
Skenirano: 14. 4. 2010
Oblika: Razglednica

Dopolnjeno 3. 11. 2011

Fotografija je bila objavljena tudi v tedenski prilogi Slovenca: Ilustrirani Slovenec, 12.06.1932, letnik 8, številka 24, s komentarjem: ” Tipično skladišče lesa (Stari trg).”

Dopolnjeno 29. 11. 2011

Fotografija je bila objavljena v učbeniku založbe Rokus za geografijo 9. razred devetletke.
Prejšnji <– prispevek istega dogodka