1966 Cerknica – Gasilski obisk v Prezidu
Prezid je obmejno naselje na Hrvaškem, oddaljeno okrog 30 km jugovzhodno od Cerknice. Prezid spada upravno pod mesto Čabar, le-ta pa pod Primorsko-goransko županijo. Naselje je pred osamosvojitvijo povsem gravitiralo na Slovenijo. Po štetju leta 2001 je Prezid imel 877 prebivalcev. V času ustanovitve gasilskega društva pa je živelo v Prezidu skoraj 1200 prebivalcev.
Zanimivo je, da so v Prezidu ustanovili gasilsko društvo že leta 1886, torej leto prej, preden je bilo gasilsko društvo ustanovljeno v Cerknici.
____________________________________________________________
 |
Dobrovoljno vatrogasno društvo Prezid, ki je uradni naziv prostovoljnega gasilskega društva v Prezidu, je pripravilo ob svoji 80 letnici zelo odmevno proslavo. Pripravili so tudi veliko gasilsko parado, kakršna pritiče takim obletnicam.
Osebno sem pa tudi zadovoljen, da lahko nekaj malega napišem o tem dogodku, saj se bo menda zgodilo prvič, da bo v Starih slikah objavljen prispevek o dogodku iz »inozemstva«. |
 |
Na proslavljanje so povabili tudi gasilce sosednjih občin, med njimi tudi cerkniške, ki so se tja pripeljali s svojo Julko. Cerkniška Julka je bila takrat moderen gasilski avto TAM z mehanično lestvijo, ki je bil poimenovan Julka. Cerkniški gasilci so Julko kupili leta 1958. To je bil prvi cerkniški gasilski avto. Seveda zdaj že dolgo več ne služi svojemu namenu. |
 |
Julka je bil eden prvih gasilskih avtomobilov v naši okolici. Prej so gasilsko opremo vozili običajno s konjsko vprego, potem, ko pa so se pojavili prvi tovornjaki, pa z njimi. Tudi na sliki s te povorke je videti, da za Julko vozi navaden kamionček, za njim pa gasilci s konjsko vprego. |
 |
Slika prikazuje gasilce sredi Prezida, ko se že najbrž vračajo po končani paradi.
Julka je zanesljivo požela precej zanimanja. Prostovoljno gasilsko društvo Prezid ima zdaj okrog 75 članov, od tega okrog 15 mladincev. |
 |
Podatek s hrbtne strani orumenele fotografije nam pove, da je bila proslava prostovoljnega gasilskega društva v Prezidu pred davnimi 46 leti. |
Kraj:Prezid
Datum: 25. 9. 1966
Avtor: neznan
Zbirka: Gasilsko društvo Cerknica
Skenirano: 23. 11. 2010
Oblika: dve fotografiji
RSS - Posts
Ob stoti obletnici PGD Prezid je bila leta 1986 izdana knjiga. O dogodku leta 1966 so zapisali takole. Vsako leto, na osnovi zavzetih prebivalcev, načrtnega dela in sodelovanja širše družbene skupnosti Prezidu prinaša nekaj novega.
Prostovoljno gaslisko društvo Prezid je leta 1966 svečano proslavilo 80. obletnico svojega aktivnega delovanja. Svečanost je bila pod pokroviteljstvom Skupšine občine Čabar.
V Spomenici društva je med ostalim zapisano:
”Mjesto se ovilo u svečano ruho, kuče okičene, zastave izvješene. Proslava se odvijala prema programu.
Vatrogasni dom bio je svečano okičen i osvetljen. Glazba Prezida svirala je vesele melodije ispred njega. Na znak raketom pale se baklje, formira se kolona s bakljama učenika iza kojih svira glazba, a nakon nje gotovo sve mještani Prezida. Ovaku veličanstvenu bakljadu Prezid još nije vidido. Bilo je oko 150 baklji. Prezid je bio svečano osvetljen i u svečanom razpoloženju…
… U nedelju 25.9. dan je počeo budnicom u 5.30 sati. Vatrogasne jedinice skladno stupaju uz zvukove trubača, koji svira marš. Glazba Prezida izvodi vesele melodije, a po okolnim brdima odjekuje pucnjava. Mještani se bude i uključuju u povorku budnice. Več od samog jutra vladala je svečana atmosfera. Oko sedam sati stižu prvi gosti – vatrogasci. U osam sati otvara se zbirka starih predmeta, dokumenata koju su mještani prozvali Muzej Prezida…”
Naslednje leto so gasilci iz Prezida vrnili obisk in sodelovali na svečanosti v Cerknici.
V Prezidu imajo muzej, ki je vreden ogleda. Velike zasluge zanj ima dolgoletni predsednik PGD Prezid Antun Žagar in veliko zavzetih sodelavcev.
Bravo Marija, pa saj ti prav vse veš! Ni mi jasno, kako lahko prav vse izbrskaš.
Dolgo sem že na svetu in pri darilih zelo izbirčna, vendar se knjig nikoli ne branim.
Omenjeno knjigo s posvetilom sem dobila od Antuna Žagarja in ko primerjam rokopis na hrbtni strani fotografije in posvetilo v knjigi, ugotavljam, glede na moje znanje grafologije, da je zapis njegov.
Antun Žagar je z ljubeznijo in občutkom zbiral ”staro šaro,” tako kot mi sedaj te fotografije.
V muzeju mi je bila ena stvar fascinantna. Piloti, angleški ali ameriški iz padlih ali sestreljenih avionov so imeli pri sebi zemljevid, ki je bil narisan na svileni ruti 50 X 50 ali mogoče 60 X 60.
To je treba pogledat. Ni vsa zgodovina v Parizu, Pragi ali na Dunaju. Dogajalo se je tukaj, našim ljudem.