Skip to content

1962 Podlož – Ostrnice z žitom

20. 03. 2011

Žito v ostrnicah

Pred nami so ostrnice obdete z žitom (zdajte sšenico). To je podoba nekega drugega – preteklega časa. Razvoj in napredek sta naredila svoje. Ostrnice z žitom so postavili ob makadamski poti, ki vodi v Podlož. Za njimi se vzpenja Križna gora, na kateri stoji cerkev sv. Križa.
____________________________________________________________
Na ostrnice se lahko obdeva (zdajva, obdajva) travo oz. seno, deteljo, stročnice ali pa žito. Prve tri vrste ostrnic so danes še vedno v uporabi, a  iz leta v leto jih je manj. Danes vidim fižol na ostrnicah  samo na eni ali največ dveh ostrnicah skupaj. Tega je bilo v preteklosti opazno več. Prosim, če se mi kakšen od bralcev  oglasi in napiše, koliko ostrnic fižola so pri njih obdeli. Ostrnic z žitom pa že dolgo ni več. Sama se ne spomnim, da bi jih kdaj videla v živo. Prav zato sem bila tako vesela, ko mi je v Etnografskem muzeju v roke prišla ta fotografija.  Zdevanje žita v ostrnice se je opustilo, ko je zadruga nabavila kombajn. Najprej je bilo potrebno žito seveda požeti na roke. Po ročni žetvi so ga, povezanega  v snope,  zložili v kopice (rastave). Še raje pa so  ga kar  obdeli  na ostnice. Tašča je zatrdila, da so v Podgori  pogosteje naredili ostrnice kot rastave. Žito je tako ostalo, dokler ni bilo suho. Oče je povedal, da je bilo zdevanje žita lažje opravilo od zdevanja sena. Šope žita si najprej zavozlal na prve – najnižje rogle na ostrnici. Če teh ni bilo,  so prve snope postavili pokonci ob ostrnico. Potem  so šope le še polagali enega na drugega v pravem zaporedju. S tem je nastalo osem linij po ostrnici navzgor – štiri s klasjem in štiri brez klasov – kar se lepo vidi tudi na fotografiji. Šope so polagali tako, da je bil konec s klasom vedno na  zunanji strani oz. na soncu. Ko je bilo žito  suho, so ga pobrali in zložili na voz. Na lojtrnik (na lwəjtrnce) so položili nekakšno cerado (rantaho) ali rjuho, da se  žito ni razsulo po tleh. Z vozom so ga odpeljali  domov, na pot. Tam je sledilo otepanje  s cepci (touklə so scajpcə) – s tem so ločili zrnje od slame. ____________________________________________________________

Cerkev sv. Križa na Križni gori

Cerkev  na Križni gori je romarska cerkev.  Z vrha je lep razgled na Cerkniško in Loško dolino.  Na Križni gori je pet shodov letno.1855 leta je v naši dolini morila kolera. Tistega leta je v Podgori in na Vrhu umrlo največ ljudi, zato sta se ti vasi prvi zaobljubili s procesijo k božji službi na Križno goro. Tudi vaščani Pudoba in Iga vasi so naredili podobno zaobljubo na god sv. Lovrenca – v avgustu. V tej stiski so se zaobljubili tudi moji predniki – Kozarci, a so izbrali drugo cerkev in sicer  božjepotno pri Novi Štifti. Vse vasi držijo svojo zaobljubo še danes. Zaobljubi je zadoščeno, če gre vsako leto k zaobljubljeni maši vsaj eden iz hiše.

___________________________________________________________ Slovarček:

  • lwəjtrnce: stranica lojtrnega voza podobna lestvi
  • rantaha: močnejše pregrinjalo, plahta, cerada
  • pot: pod, del skednja namenjen otepanju, luščenju in vaškim plesom po koncu opravljenga dela.

___________________________________________________________ Viri:

  • Štefka, Jože, Vika, Tončka
  • Janez Kebe: Loška dolina z Babnim poljem,  1996

Kraj: Podlož Datum: 1. 8. 1962 Avtor:  Fanči Šarf Zbirka: Slovenski etnografski muzejTeren 19; št. F0000019/013 Skenirano: 19. 11.  2009 (Slovenski etnografski muzej) Oblika: datoteka skenirane fotografije

7 komentarjev leave one →
  1. marijaleskoveckunstek permalink
    21. 03. 2011 11:54

    Prvič vidim tako sliko, tudi v mojem spominu je ni. Žito je bilo obdevano le v štante v kozolcu.

    Prvo otroško delo pri žetvi, je bilo pobiranje posameznih klasov, ki so obležali kje na strnišču.
    Te smo potem položili na bližnji snop. Tako ni šlo prav nič v padek.

    Všeč mi je

  2. Jože permalink
    27. 03. 2011 15:40

    Prvič (morda zadnjič) sem videl žito v ostrnich v Doljnih polanah pred cca 20-25 leti.

    Všeč mi je

  3. 16. 05. 2012 22:22

    prispevek je že kar nekaj časa objavljen, a sem ga šele sedaj videla. naj vam povem da sem videla take ostrnice. Ravno tam kjer so na sliki sta stali dve, vsako leto, kar pomnim. Nisem prepričana, ampak mislim pa da jih zadnja leta ni več.

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1962 Kozarišče – Ivan med igro « Stare slike
  2. 1962 Kozarišče – Od kod ime vasi | Stare slike
  3. 1926 Križna gora – Podobica | Stare slike
  4. 1962 Viševek – Ostrnice z žitom in Slovenski etnografski muzej | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: