Skip to content

1958 Jezero – Leseni most

19. 03. 2011

Vas Dolenje jezero in otok Goričico, ki jo je videti kot ozadje slike, povezuje več kot kilometer dolg nasip. Nasip prekinja most, ki je položen čez jezersko strugo Stržen. Na lesenem mostu je leta 1958 stal fotograf in naredil ta posnetek.

Goričica je le ob najvišji vodi v jezeru res otok, saj je tedaj pod vodo Pretržje, to je ozek pas med Goričico in Javornikom. Zadaj v daljavi nad Pretržjem je videti Stanovnik, enega od javorniških vrhov, ki je visok 985 m.

Nasip so napravili vaščani Dolenjega jezera na lastne stroške na prigovarjanje agrarnega komisarja Franca Župneka in pod energičnim vodstvom Matije Martinčiča, da so lahko pasli živino na nasprotni strani jezera in da so po suhem spravljali les z Javornika.
____________________________________________________________

Jezero je velikanski ribnik, ki ga je ustvarila narava. V njem je vedno dovolj rib. Avtohtone vrste rib v Cerkniškem jezeru so ščuka, linj ali šlajn, klen, menek in potočna postrv. Alohtone vrste rib pa so rdečeperka, krap, ostriž in ameriška postrv.

V času nastanka fotografije je bilo v jezeru največ ščuk, mnogo tudi linjev ali šlajnev, ki so izvrstni tudi posušeni in nekoliko v dimu prekajeni, ter menkov. Najmanj je bilo klenov.

Zelo zanimiv je ribolov v času presihanja jezera.

Danes je zaradi nestalnosti jezera ribolov izgubil nekdanji pomen in se z njim ukvarjajo le športni ribiči, saj celoten ulov ne presega 3.000 kilogramov na leto.

Biologi so v jezeru in ob njem odkrili kar 13 različnih vrst dvoživk. Med njimi je najpogostejša rjava žaba sekulja. Našteli so 121 vrst različnih metuljev. Med žuželkami pomeni posebnost enodnevnica.

Čez vse je zanimiv jezerski ptičji svet. Do zdaj je tukaj stalno ali začasno domovalo že 256 različnih vrst ptic, od katerih so nekatere izjemno redke in celo v svetovnem merilu ogrožene, npr. rdečenogi martinec, veliki škurh in rjavovrati ponirek. Cerkniška posebnost je vsekakor ptič kosec.

Na sliki je Goričica še precej gola, kar ni čudno glede na vojaške vaje, ki so se potekale na presahnjenem jezeru  praktično vsako leto. V času vojaških vaj je bilo dostop do jezera prepovedan, prav tako na njivah v Uševku. Goričica je bila tarča artiljeriskega streljanja in letalskega granatiranja. Zato so po vsakih vajah ležala po Goričici raztreščena debla. Po vajah pa smo mulci po njivah v Uševku ter po jezeru iskali ostanke nabojev. Najbolj zanimive so bile prazne “čavre” večjih kalibrov.
____________________________________________________________

Ribič s cigareto v ustih je po vsej verjetnosti miličnik Kozlovič, ki je v pogovoru z moškim naslonjenim na leseno ograjo lesenega mostu. Ko smo ugotavljali, smo si bili enotni, da je moški v kratkih hlačah Slavko Drobnič., čeprav na sliki ni videti njegovega značilnega bicikla. Danes je most železobetonski.
Na mostu je parkiran motor z registersko številko S-673. Danes zasradi prometa na jezeru kaj takega ne bi bilo mogoče.

Goričica je danes zaraščen otok in kolovozna pot okrog nje, ki se vidi na sliki, je skoraj popolnoma zaraščena in neprehodna.

Glede turizma na Cerkniškem jezeru ne bom izgubljal besed, saj se turist, ki pride na jezero lahko vsede le na svoj pulover, če ga sleče in položi pod zadnjico.

Slovarček:

  • čaura, hilzna : tulec naboja, največkrat iz medenine

____________________________________________________________

Viri:

  • M. Kabaj: Cerkniško jezero in okolica, Ljubljana 1924, stran 13 — 14,
  • Drago Kolenc: Dober dan, Krpanova dežela, Postojna 2006, stran 52,
  • Google: Ribiška družina Cerknica.

Kraj: Jezero, most na nasipu
Datum: neznan  (Glede na registersko tablico motorja in izgled obeh mož predpostavljam nastanek slike okrog leta 1958.)
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Jože Žnidaršič st.
Skenirano: 2. 2. 2011
Oblika: fotografija

Advertisements
7 komentarjev leave one →
  1. marijaleskoveckunstek permalink
    19. 03. 2011 16:04

    Še dobro, da nismo ostali vojaški poligon.
    http://marijaleskoveckunstek.wordpress.com/2011/03/19/vojaski-jarki/

    Všeč mi je

  2. Breda S. permalink
    21. 03. 2011 23:12

    Meni pa se zdi, da je ribic Kajtna iz Kravanjetove hise.

    Všeč mi je

  3. dusangogala permalink
    22. 03. 2011 12:12

    Breda živijo,
    trije smo ugotavljali imena slikanih. Dva sta bila še starejša kot jaz (skupaj smo imeli preko 216 let). Od treh je bilo mnenje dveh, da je na sliki Gvido Kozlovič, enega pa, da je Jože Kajtna. Zato sem tudi napisal, da “je po vsej verjetnosti” … Prevladalo je povsem legalno večinsko mnenje, ki pa najbrž ni legitimno. Morda se oglasi še kdo?

    Všeč mi je

  4. Breda S. permalink
    22. 03. 2011 23:17

    Anka, kaj ti mislis?

    Všeč mi je

  5. Anka permalink
    23. 03. 2011 10:42

    BREDA PO POSVETU Z MOJO MAMO IN G.TONČKO RUS JE RIBIČ NA SLIKI SKORAJ GOTOVO KAJTNA JOŽE. KOZLOVIČ PO NJENO NI IMEL BRKOV IN JE BIL BOLJ VELIK.

    Všeč mi je

  6. dusangogala permalink
    24. 03. 2011 09:15

    Zelo vesel sem komentarjev na prispevke v Starih slikah. Tako vsaj vidim, da je snov zanimiva. Komentarji so meni v veliko pomoč, med drugim tudi zato, da popravim morebitne napake, ki se pri pisanju prikradejo. In tako zdaj z vašo pomočjo popravljam ime ribiča, ki je zanesljivo Jože Kajtna in ne Gvido Kozlovič. Še naprej vas prosim za tvorno sodelovanje.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: