1958 Jezero – Leseni most

Vas Dolenje jezero in otok Goričico, ki jo je videti kot ozadje slike, povezuje več kot kilometer dolg nasip. Nasip prekinja most, ki je položen čez jezersko strugo Stržen. Na lesenem mostu je leta 1958 stal fotograf in naredil ta posnetek.

Goričica je le ob najvišji vodi v jezeru res otok, saj je tedaj pod vodo Pretržje, to je ozek pas med Goričico in Javornikom. Zadaj v daljavi nad Pretržjem je videti Stanovnik, enega od javorniških vrhov, ki je visok 985 m.

Nasip so napravili vaščani Dolenjega jezera na lastne stroške na prigovarjanje agrarnega komisarja Franca Župneka in pod energičnim vodstvom Matije Martinčiča, da so lahko pasli živino na nasprotni strani jezera in da so po suhem spravljali les z Javornika.
____________________________________________________________

Jezero je velikanski ribnik, ki ga je ustvarila narava. V njem je vedno dovolj rib. Avtohtone vrste rib v Cerkniškem jezeru so ščuka, linj ali šlajn, klen, menek in potočna postrv. Alohtone vrste rib pa so rdečeperka, krap, ostriž in ameriška postrv.

V času nastanka fotografije je bilo v jezeru največ ščuk, mnogo tudi linjev ali šlajnev, ki so izvrstni tudi posušeni in nekoliko v dimu prekajeni, ter menkov. Najmanj je bilo klenov.

Zelo zanimiv je ribolov v času presihanja jezera.

Danes je zaradi nestalnosti jezera ribolov izgubil nekdanji pomen in se z njim ukvarjajo le športni ribiči, saj celoten ulov ne presega 3.000 kilogramov na leto.

Biologi so v jezeru in ob njem odkrili kar 13 različnih vrst dvoživk. Med njimi je najpogostejša rjava žaba sekulja. Našteli so 121 vrst različnih metuljev. Med žuželkami pomeni posebnost enodnevnica.

Čez vse je zanimiv jezerski ptičji svet. Do zdaj je tukaj stalno ali začasno domovalo že 256 različnih vrst ptic, od katerih so nekatere izjemno redke in celo v svetovnem merilu ogrožene, npr. rdečenogi martinec, veliki škurh in rjavovrati ponirek. Cerkniška posebnost je vsekakor ptič kosec.

Na sliki je Goričica še precej gola, kar ni čudno glede na vojaške vaje, ki so se potekale na presahnjenem jezeru  praktično vsako leto. V času vojaških vaj je bilo dostop do jezera prepovedan, prav tako na njivah v Uševku. Goričica je bila tarča artiljeriskega streljanja in letalskega granatiranja. Zato so po vsakih vajah ležala po Goričici raztreščena debla. Po vajah pa smo mulci po njivah v Uševku ter po jezeru iskali ostanke nabojev. Najbolj zanimive so bile prazne “čavre” večjih kalibrov.
____________________________________________________________

	Ribič s cigareto v ustih je po vsej verjetnosti miličnik Kozlovič, ki je v pogovoru z moškim naslonjenim na leseno ograjo lesenega mostu. Ko smo ugotavljali, smo si bili enotni, da je moški v kratkih hlačah Slavko Drobnič., čeprav na sliki ni videti njegovega značilnega bicikla. Danes je most železobetonski.
	Na mostu je parkiran motor z registersko številko S-673. Danes zasradi prometa na jezeru kaj takega ne bi bilo mogoče. Goričica je danes zaraščen otok in kolovozna pot okrog nje, ki se vidi na sliki, je skoraj popolnoma zaraščena in neprehodna. Glede turizma na Cerkniškem jezeru ne bom izgubljal besed, saj se turist, ki pride na jezero lahko vsede le na svoj pulover, če ga sleče in položi pod zadnjico.

Slovarček:

• čaura, hilzna : tulec naboja, največkrat iz medenine

____________________________________________________________

Viri:

• M. Kabaj: Cerkniško jezero in okolica, Ljubljana 1924, stran 13 — 14,
• Drago Kolenc: Dober dan, Krpanova dežela, Postojna 2006, stran 52,
• Google: Ribiška družina Cerknica.

Kraj: Jezero, most na nasipu
Datum: neznan  (Glede na registersko tablico motorja in izgled obeh mož predpostavljam nastanek slike okrog leta 1958.)
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Jože Žnidaršič st.
Skenirano: 2. 2. 2011
Oblika: fotografija