Skip to content

1962 Viševek – Ostrnice z žitom in Slovenski etnografski muzej

14. 03. 2014

121112693Ostrnice služijo za sušenje pridelkov. V tem primeru se na ostrnicah, na polju pred Viševkom, suši žito. Slika je nastala kot eden od rezultatov neutrudnega dela Orlovih terenskih ekip, v avgustu leta 1962.

Marsikdo v zbirki družinskih fotografij hrani tudi kakšno s podobnim zapisom na hrbtni strni. Odtis žiga nam pove osnovno informacijo, kdo je kriv za izdelavo fotografije in to je ETNOGRAFSKI MUZEJ LJUBLJANA, Prešernova 20. Danes sicer deluje Slovenski etnografski muzej na drugi lokaciji, na naslovu Metelkova 2, Ljubljana.

Kako in zakaj so nastale fotografije iz Loške doline, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej, krajše SEM

Najpomembnejši segment dokumentacijskega fonda v SEM prestavlja delo tako imenovanih “Orlovih” terenskih ekip, ki so dobile ime po takratnem ravnatelju muzeja dr. Borisu Orlu. Pod tem imenom hranijo terenske originalne in delno pretipkane zapiske, risbe in fotografije terenskih raziskovalcev med leti 1948 in 1962, ko je Boris Orel nenadoma umrl. Način sistematičnega, strnjenega terenskega dela skupine strokovnjakov se je nadaljeval do začetka 80. let. Gre za pregled in osvetljevanje materialne, družbene in duhovne kulture na širših območjih naše domovine. To gradivo je zapis danes že bolj ali manj pozabljenega kulturnega in duhovnega bogastva preprostega slovenskega človeka, ki se je zatem hitro zgubljalo v okvirih novih družbenih danosti.

Podatki, slike, skice in zapisi iz Loške doline se nahajajo pod imenom Teren 19: Loška dolina.

121112693-001Smo že skoraj pozabili kako so bile ženske oblečene pred petdesetimi leti, mar ne?Mogoče je bila tudi ta ženica ena izmed informatorjev, ki so terenski ekipi pomagali zbirati podatke iz naših krajev.
121112693zŠt. neg. 19/68. To pomeni, da je negativ nastal na našem terenu imenovanem “19”, torej v Loški dolini in slika nosi zaporedno št. 68.Kdo je napravil negativ oz. fotografijo nam razkrije modri žig, torej ETNOGRAFSKI MUZEJ LJUBLJANA. Rokopis pa nam izda še naslov slike, pod katerim se še danes hrani v Slovenskem etnografskem muzeju. Od lani dalje tudi v elektronski obliki, dostopni preko spleta.

Leta 1962 je Etnografski muzej domoval na naslovu Prešernova 20. Letnica nastanka fotografije pa je po mojem vedenju zapisana naknadno, s strani župnika Kebeta, ki je veliko fotografij zbral kot slikovno gradivo za pisanje svojih obsežnih zgodovinskih knjig za področje Loške doline. Tudi oznaka v desnem zgornjem kotu je Kebetova oznaka – oz. evidenca slike za pravilno umestitev v eno izmed njegovih knjig.

Dr. Boris Orel se je z etnologijo srečal že v 30-tih letih prejšnjega stoletja in v tem vztrajal vse do svoje nenadne smrti  leta 1962. Pri delu ga je vodil moto “čim več rešiti” in prav ta misel je bila zanj prva naloga kot ravnatelja Etnografskega muzeja. Od tu tudi ideja in realizacija terenskih popisov.
Fanči Škaf je bila Orlova tesna sodelavka tako v muzeju, kot na terenu. Zaposlena je bila kot kustosinja za dokumentacijo ter stavbarstvo in notranjo opremo v Slovenskem etnografskem muzeju. Pri uvodni fotografiji je zabeležena kot njena avtorica. Kar nekaj njenih slik prav iz tega terenskega dela smo na naši strani že objavili.
1_321a_1024Na sliki levo najdemo dr. Orla v sredini, s čepico na glavi. Fanči pa je mladenka v sredini prve vrste. Slikana sta v družbi svojih kolegov na terenu, natančneje v Škocjanu, nasproti Maroltove gostilne.

Slovarček:

  • informator: oseba, ki informira, podaja informacije; pogosto so to bile starejše osebe, ki so imele dober spomin in so bile članom terenske ekipe pripravljene pripovedovati o svojem tedanjem in preteklem življenju.

Viri:


Kraj: a.) Viševek; b.) Škocjan pri Turjaku
Datum: a.) med 1. 8. – 15. 8. 1962; b.) pred 1962
Avtor: a.) Fanči Šarf; b.) Boris Orel
Zbirka: a.) Župnišče Stari trg; b:) Slovenski etnografski muzej
Skenirano: a.) 13. 11. 2102; b.) neznano (Slovenski etnografski muzej)
Oblika: a.) fotografija b.) skenirana datoteka

Dodajte komentar

%d