Skip to content

1933 Jeršanovo – Žetev

11. 05. 2016
tags:

160321892 Župnija Sv. Trojica na Blokah zajema 20 vasi in zaselkov, kjer danes živi okoli 250 prebivalcev. Največ, nekaj čez 1000 ljudi, je imela Trojiška fara okoli leta 1900. Ena od Trojiških vasi je Jeršanovo. Štiri hiše so bile od nekdaj tam: Mihovi, Stričevi, Rotovi in Tagorenji. V zadnjem času so domačini napravili tudi dve novi hiši tako, da jih je danes šest.

Dekleta na Jeršanovem so bila v prvi polovici prejšnjega stoletja, tako kot drugje, rada pred fotografom. Zanimivo je, da so si za slikanje izbrale njivo zrelega žita in pokazale, kako jim gre od rok eno najvažnejših kmečkih opravil – žetev.

V času žetve zemlja poplača kmetov trud, kakor pravi stari rek: “Kakor boš sejal, tako boš žel.” Pomembnost tega opravila opiše tudi pravo slovensko ime meseca avgusta, veliki srpan. V tem mesecu morata biti pospravljena seno za živino in žito, ki je bilo najvažnejša prehrana ljudi. Žetev je bila vedno nekako praznično opravilo. Žanjice so se zato boljše oblekle, si nadele sveže predpasnike in naglavne rute, postreglo se je tudi z boljšo hrano. S tem se je izkazalo spoštovanje do žita in kruha, dekleta pa so se s tem pokazale pred fanti, ki so sodelovali pri žetvi. Žetev se je pri nas na Blokah navadno pričela po 25. juliju in praznikih sv. Jakoba in sv. Ane, ko mora zaradi vročine žito “ali dozoreti ali zgoreti”. Najprej se je vedno žel ječmen, nato rž, pšenica in oves, pozna ajda in proso pa sta že pred mnogimi leti izginila iz naših polj. V Velikih Blokah so šle gospodinje najprej požet kakšno fliko v Strmih njivah, kjer je žito na plitvejši zemlji in sončni legi najprej dozorelo. Tako je bil za žegnanje 15. avgusta že lahko pečen kruh iz nove moke.Žetev je bila trdo delo, v vročini so se žanjice sklanjale, saj je bilo treba žeti čimbolj pri tleh, pobrati vse klasje in ob tem paziti, da oster srp ni zarezal v prste ali dlan druge roke. Kot fantič sem se pri teti Mici na Runarskem kar dobro izuril v vezanju snopov in sem zato lahko sodeloval pri žetvi.

Povezane snope se je zdevalo v kozolce, kje se je žito sušilo dva do tri tedne. Potem se je začela mlatev. Pred pojavom strojev so v skednjih na podu peli cepci. En sam mlatič je mlatil počasi in se je slišalo: pok, pok … Dva mlatiča sta pesem že izboljšala in pospešila: pik, pok, pik, pok … Najlepše in najhitreje je odmevalo, če so se v krog postavili štirje izurjeni mlatiči: pika pok, pika pok … in snopje je kar odletvalo od poda. Pri moškem pevskem zboru DPD Svoboda v Starem trgu nas je pevovodja Viktor Žnidaršič – Bajček iz Cerknice vsako leto ponovno naučil pesem “Mlatiči”, ki je bila nekako razpoznavni znak zbora.

Večji kmetje so si že pred vojno napravili strojne mlatilnice na gepel in pajtle. Okoli leta 1960 je bila v Novi vasi postavljena zadružna mlatilnica. S suhim žitom na vozovih smo v dolgih vrstah čakali, da opravimo mlatev in žito spravimo v kašče. Danes kombajni opravijo vse delo na njivi in od stare žetve in mlatve se je ohranilo le nekaj izrazov pa še ti večinoma v prenesenem pomenu. Če n. pr. na gasilski veselici kakšnega sitneža fantje prebunkajo in se v naslednjih dneh pojavi z modricami pod očmi, se uporabi zelo primeren izraz, da so ga dobro “prepajtlali”. Kdor je včasih videl, kako žito potuje skozi pajtel, mu je vse jasno.

160321892-001 Dekleta so fotografu nazorno pokazale, kako žanjejo in zlagajo žito v snope. Družbo sta jim delali deklici – sestrici Julka in Milka Korošec in ob tem nabirali cvetje.
160321892-002 Žanjice so pokazale izdelavo povresla in brušenje srpa z oslo. S flaškonom je pred njimi neznana deklica, vrček pa drži Tončka Korošec, ki se je po vojni poročila k Tazadnjim v Sleme.
160321892z Žanjica Marija Korošec – Tagorenja je vnuku Iztoku Škrlju na stara leta poizkušala dopovedati kdo so bile žanjice pa nista prišla čisto do konca.
160321899 Po končanem delu je pet deklet sedlo na travnik, da jih je fotograf še enkrat ovekovečil. Le eno dekle, morda zato, ker je bilo brez predpasnika, se je slikanju izognilo.

Z leve:

  • Marija Škrlj – Šokotinova iz Slemena, por. Matičič v Martinjak,
  • Marija Korošec, Erjavcova iz Rožančega, por. k Županovim v Sleme,
  • Frančiška Korošec, Tagorenja iz Jeršanovega, por. k Zimcovim na Hribarjevo,
  • Francka Korošec, Erjavcova iz Rožančega,
  • Marija Korošec, Tagorenja iz Jeršanovega, por. k Šokotinovim v Sleme, mati Ivana Škrlja, ki je ohranil te slike.
160321899-001Dekleta so si za žetev značilno zavezale svetle, z vzorcem potiskane rute in nadele svetle predpasnike. Da je bilo slikanje najbrž vnaprej najavljeno, kažejo tudi značilne pričeske, ki silijo izpod rut. Tudi čevlji so bolj praznični in pri vseh skoraj enaki. Obute so v nogavicah, saj gole noge ne bi bile spodobne pa tudi strnišče neprijetno pika.
160321899-002 Čeprav je žetev veselo opravilo, so izrazi deklet resni, saj slikanje ni bilo njihova vsakodnevna izkušnja.

Slovarček:

  • gepel: vprežni pogon za kmetijske stroje
  • pajtel: vetrovnik za ločevanje zrnja od plev

Viri:

  • Ivan Škrlj, Sleme
  • SS. Trinitatis, 200 let župnije Sv. Trojica, Marija Žgajnar, 2008

Kraj: Jeršanovo
Datum: 1933
Avtor: neznan
Zbirka: Ivan Škrlj
Skenirano: 21. 3. 2016
Oblika: dve fotografiji

 Dopolnjeno 3. 11. 2016

screenshot-2016-11-03-09-06-10Prispevek je bil objavljen v  junijski številki glasila Bloški korak  na straneh 16-17.


 

 

Advertisements
2 komentarja leave one →
  1. 11. 05. 2016 09:19

    Imeniten prispevek!!
    Kako lično so se dekleta s slike vse brez izjeme pokrila “na Marinko”. Sredi prejšnjega stoletja je veljalo tako pokrivanje rute v Loški dolini že za malo starinsko. Takrat so se poleti pokrivale ženske “na uogliček”, tako da je vogal rute prosto visel. Tako je tudi manj vroče, pač pa lasje niso bili tako dobro zaščiteni pred na primer prahom in smetmi kot pri pokrivanju “na Marinko”.
    Poleti so ženske z izjemo najstarejših nosile čimbolj svetle rute in predpasnike. Najbrž ni bilo samo zaradi prazničnega vzdušja pri poletnih delih, ampak tudi zaradi vročine – svetla oblačila so hladnejša in če si ves dan na soncu to ni berz pomena.

  2. Sentek permalink
    11. 05. 2016 11:31

    Zanimiva obutev. Dve vrsti čevljev in z precej visoko peto. Dokaj neprimerni za delo na polju, se mi zdi. So se morda dekleta bolj “opedenale” samo za slikanje. Tudi obleke se mi zdijo za žetev zelo “nobel” in čiste…

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: