1922 Unec – Pred Gnezdovo gostilno

Pred Gnezdovo gostilno je stal fotograf. Če bi bila fotografija posneta danes, bi možakarji modrovali  pred gostilno Portus.

Na levi je videti del šole in cerkveni zvonik, pred njim pa večstoletno lipo. Kozolca na desni ni več, prav tako ne vodnjaka.

Na kamnito ograjo Jaklovega vrta je naslonje še en možakar, ki se skupini (še) ni pridružil. Mogoče pa se ni želel fotografirati pa ga je mojster vseeno “ujel”.

____________________________________________________________

Unec je gručasto naselje ob vznožju hriba Orljek (563 m), na severozahodnem robu Rakovške uvale. V kraju je bilo odkrito rimsko grobišče z zelo razkošnimi grobnimi  pridatki in veliko bronaste posode.  Na Uncu je živel in umrl tudi Rudolf Maister.

Župnijska cerkev svetega Martina je bila prvič omenjena leta 1526. Nad vhodnimi vrati je vklesana letnica 1615. Na tem mestu naj bi stala lesena cerkev že okoli leta 1100, prvo zidano stavbo naj bi zgradili sto let pozneje, v 14. stoletju pa je bila postavljena nekoliko večja gotska cerkev, katere arhitekturni elementi so delno vidni na zunanjščini. V cerkvi je ohranjen kamnit kropilnik iz leta 1719, križv pot T. Wissiaka iz leta 1856 in slike S. Kregarja iz 20. stoletja.

Pred cerkvijo stoji mogočna lipa, stara okoli 370 let (po nekaterih podatki 400), njen obseg je 650 cm.

____________________________________________________________

	Lična Jaklova hiša je lepo urejena. Čeprav s slamo krita, je odraz skrbnega gospoddarja. Kamnita ograja okrog sadovnjaka je v okras, verjetno pa tudi varovalo pred rabutanjem. Okna so majhna in obrnjena na jug, da bi v hišo prišlo čimveč svetlobe.
	Možakarji so se po nedeljskem kosilu zbrali na vasi, da bi malo pomodrovali. Najbrž so pred tem popili kakšen glaž rujnega, da bi beseda bolj gladko tekla. Konec maja je že in poljska opravila so se že pričela, pa so se malo pogovorili, kaj še posejati tam, kjer še niso.
	Sredi slamnate strehe kraljuje dimnik. Osnovna enota slamnate strehe je škop. Sleme je zavarovano s palicami in šivano s šibami. Še vedno ne razumem, kako to, da niso večkrat zagorele.Na streho se opira mogočno drevo, ki je že odcvetelo, poleg njega pa se vsa v majskem cvetu bohoti jablana. Upajmo, da je bilo sadja obilo, saj je Slovenski gospodar 13. aprila 1922 poročal, da upanje na veliko letino uničujejo mrzli vetrovi.

____________________________________________________________

Viri:

• Wikipeedia

Kraj: Unec
Datum: 21. 5. 1922
Avtor: Fran Vesel
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, Zbirka: Fran Vesel, Št. fotografije: F0001431
Skenirano: 10. 7. 2012
Oblika: skenirana datoteka