Skip to content

1955 Knežja Njiva – Fantje

12. 11. 2012

Najverjetneje na ta zimski dan  ni bilo kakšnega posebnega dogodka, ki bi bil povod, da so se mladi kneški fantje postavili pred fotografa. Morda je bilo to le navadno  nedeljsko popoldne, ko so se pražnje oblečeni zbrali na druženju in nekdo med njimi je imel še fotoaparat.

Na Knežji Njivi ni bilo nikoli dolgčas, čeprav je vas malce višje in  zamaknjena od dolinskega vrveža. Na prostornih poljih pod vasjo so kmetje pridelali dovolj krme in okopavin za prehrano živine in svojih družin. Ob dolgih zimskih večerih so za dodaten zaslužek v marsikateri hiši izdelovali lesene škafe, čebričke, koše, pletirje, grablje. Za velike hrastove kadi so pa le morali k sosedom suhorobarjem v Ribnico. Vsaka družina si je naribala po eno kad zelja  in eno kad repe in zagotovo čez zimo niso bili lačni.

Ob vsakdanjem delu so si privoščili druženja v vaški gostilni pri Lukovih, kamor je na nedeljske plese prihajala tudi mladina iz Doline. Za  tiste, ki jim ni bilo do gostilniških klepetov, je bilo priljubljeno shajališče pri Polovnikovih. Starejši možje so se navadno pogovarjali o politiki, doživljajih prve svetovne vojne, poslušali so Primšarjevega ata, ki jim je pripovedoval o napredni Rusiji in bedi dveh milionov kmetov, ki so jih po razlastninjenju pregnali v Sibirijo. Prva svetovna vojna ga je vodila preko marsikatere evropske države in ga tako naučila kar nekaj tuje govorice in znanja. Anton Primšar je po svoji ženi Mariji Stražišar (Zelše) podedoval kmetijo in iz Cerknice prenesel družinski priimek na Knežjo Njivo.

Ko bi le še lahko vedeli, katere melodije je fantovski družbi zaigral Anton Ovsec?

Spodaj:

– Franc Ovsec,
– Jože Drobnič;

zgoraj:

  • – Janez Mihelčič.

Spodaj:

  • – Franc Mlakar,
  • – Viktor Avsec;

zgoraj:

– Ivan Avsec,
– Janez Ovsec.

Franc Ovsec in Jože Drobnič sta pokrita s polhovkama. Ta topla zimska pokrivala danes vidimo vedno redkeje, tudi zaradi nove odredbe o lovu na polhe. Ob tem zamira notranjska tradicija polhanja, v smislu nekdanjega nadomeščanja mesa v prehrani, kot tudi veselega druženja polharjev ob ognju.

Za izdelavo ene polhovke je potrebno kar lepo število strojenih polšjih kožuščkov.

Slovarček:

  • okopavine: poljščine kot so krompir, repa zelje, koleraba

Viri:

  • Marija  Mlakar
  • Franc Ovsec

Kraj:Knežja Njiva
Datum:1955
Avtor:neznan
Zbirka: Marija Mlakar
Skenirano: 19. 3. 2012
Oblika: fotografija

2 komentarja leave one →
  1. Janja Kozarka permalink
    12. 11. 2012 12:10

    Za izdelavo ene same polhovke je potrebno vsaj 30 strojenih polšjih kožic odraslih živali.

Trackbacks

  1. 1953 Podcerkev – Po tržaški krizi | Stare slike

Dodajte komentar

Discover more from Stare slike

Subscribe now to keep reading and get access to the full archive.

Continue Reading

%d bloggers like this: