1912 Cerknica — Razglednica na modrem papirju (2)
Na dopisnici je napisano leto 1912, smatram pa, da je bila fotografija posneta kakšno leto ali dve prej, vendar ne več kot tri, saj je na fotografiji že Konjedicova hiša, ki je bila zgrajena leta 1909. Založnik dopisnice je bil fotograf J. Kaučič.
J. Kaučič je šel s fotografsko opremo na Kamno Gorico in z nje fotografiral trg. Kamero je imel obrnjeno proti jugu.
Kot piše Janez Kebe v svoji knjigi Cerkniško jezero in ljudje ob njem (izšla v Kopru 2011), da je ime Cerknica nastalo iz Cerkvnica, kar je univerbizirano (univerbizacija pomeni nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega) iz Cerkvna (vas). Ime je prvotno pomenilo cerkveno naselje, saj je bila v Cerknici cerkev že zelo zgodaj, že v 9. stoletju.
V ozadju se vidi pogorje Javornikov, pod njimi pa presihajoče jezero. Prav v sredini tega segmenta se vidi Konjedicovo hišo — vsa je v svetlem odtenku. Desno od nje je velika Šrangarjeva hiša na spodnjem delu Placa.
Spredaj levo je cerkvica svetega Roka. Pred cerkvico še raste velika lipa. Kasneje je bila ta lipa višja od zvonika. Te lipe ni več. Če se prav spominjam, je treščilo vanjo. Na njeno mesto so posadili drugo, ki je zdaj že visoka, kot sleme cerkvene strehe.
Na segmentu pod Konjedicovo hišo, vendar še pri Svetem Roku (zakaj sem tukaj napisal sveti z veliko začetnico? Zato, ker se ta del Cerknice imenuje Sveti Rok), na Mravi se vidi Kunčov kozolec. Mrava se imenuje travnik okrog cerkvice svetega Roka.
Desno spodaj se vidi Mrava, na kateri je bil vsakoletni živinski semenj. Tu so gospodarji nagnali čuda živine. Tudi do 800 glav goveje živine je bilo včasih na tem semnju. Pa tudi prašičev in celo konj ni manjkalo. Manjkalo pa ni niti živinskih mešetarjev.
Na semnju kupci pričakujejo poceni nakup, prodajalci pa dobro prodajo.
Na semenj pa je prišel tudi mož, ki je imel v zamazanem rdečem facolku zavite zarjavele klešče poprej namočene v cenenem žganju in je na tnalu za sekanje drv zaradi silnih bolečin v glavo otečenim pacientom, ki so pred tem konzumirali zajetno količino ruma, izdiral tudi najbolj zakrknjene in skeleče škrbine.
Zadaj se vleče pogorje Javornikov, pod njimi leži presihajoče, svetovnoznano jezero. In kako lepo se vidi otoček Goričica. Nima otočka samo Blejsko, ampak tudi naše, Cerkniško jezero. Cerknišlo jezero ima pa tudi Otok, ki je edini naseljeni otok v Sloveniji.
V sredi segmenta se vidijo farovška poslopja in obdelana polja v Vidmu.
Spredaj pa se vidi nekaj hišic pri Svetem Roku.
J. Kaučič je po vsej verjetnosti fotografiral na neko nedeljo. To sklepam zato, ker imata možakarja na sebi bele srajce, saj so ponavadi možje ob delavnikih nosili cajhasta, to se pravi oblačila iz grobe in trpežne bombažne tkanine ter temu primerne srajce.
Na dopisnici je datum 20. avgust 1912, na žigu na znamki pa 21. 8. 1912. Dopisnica je bila poslana gospodični v Vamberk na Češko. Vamberk je mesto v bližini mesta Hradec Kralove (sl. Kraljevi Gradec) in ima cca. 4.800 prebivalcev. Mesto Vamberk je znano po kleklanju, saj izdelujejo čipke že od 17. stoletja dalje.Kraj: Cerknica
Datum: 1912
Avtor: J. Kavčič
Zbirka: Tine Schein
Skenirano: 31.7.2012
Oblika: razglednica
RSS - Posts
Meni je Mrava ostala v spominu predvsem zaradi vrtiljaka, ki je sem in tja stal na Mravi in smo se vrtili na njem. Seveda je bilo potrebno najprej nekaj rund vrtiti druge, da si si zasluzil eno rundo. Vrtiljak namrec ni bil na motor. Slo je zelo visoko, posebno, ce sta se dva drzala in potem v zraku spustila. Sedezi so bili leseni, ograja bolj sibka, kovinska in pripet si bil z verigo. Ringlspil, kot smo mu rekli, so pripeljali ringlspilarji. Spomnim se dve deklici, ena je bila Nitka, druga pa Taska. Bili sta zelo svobodni, smeli sta poceti vse, kar sta se spomnili, pravi pojem svobode! Predvsem sem obozevala njuno potepanje.