1900 Lož – Pozdrav iz Loža, razglednica

Pred nami je zanimiva in nadvse lepa stara razglednica Loža z okolico, katere edini založnik je bil Makso Prezelj. Na umetelno izdelanem zgornjem robu  sedijo celo štirje ptički. Ste jih opazili?

In zakaj je pošiljatelj na gornji rob zapisal Revanché! (maščevanje???)

Pozdrav iz Loža je 4. julija poslal g. Leopold Turšič: Zvest svoji obljubi pošiljam Ti mnogo pozdravov iz prijaznega Loža. Upam, da tudi ti ne boš “figa-mož”.

del mesta Lož stisnjen pod  Pustim gradom s cerkvijo sv. Petra in Pavla. Desno, v ozadju starotrška cerkev sv. Jurija

Jože Bevk, kurat na Križni gori,  je v svoje zapise poleg tegob, ki so pestile takratne ljudi, navedel tudi bolj vesele in pozitivne dogodke. Poročal je  o zanimivem plesu, ki je bil v navadi v Loški dolini.»MIZOPLES je tudi v Ložu znana reč. Ta ples pa ni tukaj celo nič zbirčen, akor je pisavec sam vidil, zakaj on tudi sivoglavcem v  kratki dobi nedolžno veselje privoši. Berž ko ne, da so deželani, brez zamere! memo mestjanov v tej reči bolj izurjeni in mizoplesu bolj ume postreči. Tukaj zgornji del mize vzdignejo, na spodnji del velike mize kako skledo poveznejo, in verh nje zgornji del mize polože.

Ljudje so okrog nje v kolobar vstavijo in perste brez pavcev na mizo rahlo polože in kmalo, če je tudi kakšen starček vmes, se ples oživi!«

preostali del mesta Lož, prav tako v ozadju cerkev sv. Jurija. V daljavi vrh Snežnik.

Leta 1855 je v župniji razsajala huda kolera. Prvi je 18. Junija umrl neki Tomaž Lavrič v Ložu, doma iz Loškega potoka. Najbrž jo je v dolino zanesel prav on.

Potem sta konec julija na Vrhu umrli dve osebi. Raznesla se je v Podgoro in po vsej župniji. Umrlo je 165 oseb.

Tega leta so se zaobljubili vaščani Pudoba, Iga vasi, Podgore in Vrha, da bodo vsako leto šli s procesijo na Križno goro k božji službi. Za Pudob in Iga vas je shod na god sv. Lovrenca, 10. Avg., za Vrh in Podgoro pa konec julija.

Romarska cerkev Sv. Križa na Križni gori

Jože Bevk, duhovnik na Križni gori,  je v Novicah takole popisal stisko v času kolere l. 1855: »Loška dolina, 29. Septembra: Po starotrški fari pri Ložu je tudi kolera, obiskovaje tu vse vasi nemilo razsajala. Pred njo je bil primoran kosec koso na steno obesiti in žanjica serp na stran položiti, ter njej opravlati v čast neprijetne in gnjusobne obrede.   Ona je v dveh mesecih od 27. Malega serpana do 27. Kimovca pobrala 165 oseb in v celi dobi sta le 2 dneva bila brez merliča. V veselje naše okolice in v tolažbo bolnikom, ki so jih osebno obiskovali, so se bili preblagorodni gospod deželni poglavar Chorinski kmalo v začetku bolezni les priti potrudili.

Da je bila huda bolezen zdravniku in duhovnom, ker se ponoči in podnevi ni dalo mirovati, nedopovedljivo velikko opraviti dalo, je brez mojega popisovanja vsakemu razvidno, če se spomni letošnje vročine, ki je nekaj dni terpela in če si verh tega misli sempertje raztresene vasi, ki niso blizi farne cerkve, kamor je po večkrat na dan bilo treba k bolnikom hiteti.  Kmalo ko se je kolera sem priklatila, je bila tudi cerkev na Kržni gori, dasiravno je prostorna, skoz 10 dni zapordoma kakor ob izrednih shodih od pobožnega ljudstva napolnjena, ki je pri Svetem Križu zoper hudo nadlogo pomoči iskalo. Tudi spovednice so bile od spovedovancev okrožene kakor Sevastopol od vojakov.«

 Cerkev Sv. Roka je v Ložu na pokopališču. Pokopališko cerkev Sv. Roka so postavili Ložani po divjanju kuge v 17. stoletju.