1924 Nadlesk – Zlata poroka pri Namretovih
Ob častitljivem dogodku zakoncev Mihelčič iz Nadleska se je zbralo precejšnje število družinskih članov, sorodnikov, prič in botrov. Fotograf je za nastali posnetek izbral mesto ob obzidju hiše pod sušečimi koruznimi storži (štoki), ki je objavljen tudi v knjigi g. Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem II. del na strani 193. V desnem spodnjem kotu fotografije je ob povečavi zaznati tudi inicijalki F. V. Pripadata fotografu?
Harmonikaš Jožef Gorše– Ribenčanov (r. 1898) ima na kolenih še dodaten inštrument. Gre za vojaško trobento, ki je bila že predstavljena v enem izmed prispevkov Starih slik. Hišno ime Ribenčanovi je ostalo po Jožetovemu očetu Matiji, ki je izhajal iz Dolenje vasi pri Ribnici.
Predvidevam da sta v sredini izreza slavljenca Marija in Janez Mihelčič. Pri ugibanjih sem se oprijela nekaterih podatkov iz knjige Janeza Kebeta Loška Dolina z Babnim Poljem II. del, kjer je zapisano, da je bil Janez Mihelčič, rojen 3. julija 1847, kar nekaj let mornar na Jadranskem morju in da se je leta 1866 udeležil bitke pri Visu, ki je pomenila začetek vojne med Avstrijo in Italijo. Po mojih izračunih se je pri sedemindvajsetih letih, 1874. leta poročil z Marijo Telič, r. 1857 na Gorenjem Jezeru. Nekdaj je bil pri hiši priimek Namre, po katerem je ostalo tudi hišno ime Namretovi.
V prednjo vrsto so postavili osem otrok, ki se po starosti ne morejo veliko razlikovati, edino le z razliko najmlajšega, ki si ga je zavitega v odejo na kolena posadila že malo večja deklica. Res je, pestrne so marale biti vedno pri hiši. Fantiči so vsi nedeljsko oblečeni v suknjiče, kratke hlačke, debele nogavice in v močnih čeveljcih. Še prav lepo so urejena dekletca v oblekicah in pentljami v paževsko pristriženih laseh.
Zlata poroka pomeni potrditev petdesetletnice zakonske skupnosti in je po navadah že skoraj na pol poroka. Povabljeni so v boljših, navadno temnejših oblekah, belih srajcah. Na spodnjem robu izreza izstopa ženska v kostimu, z uhani in verižico okoli vratu.
Na praznovanje so bili povabljeni tudi sosed in starotrški župan Ludvik Kržič, starotrški kaplan Anton Demšar in babnopoljski župnik Franc Kanduč.
Med osebami na izrezu nimam nobenega prepoznanega. Sem se pa ob pogledu na vrata hleva (štalna vrata) in na njih obešen štrigl s krtačo spomnila na nedavno prebrani podatek o starih Grkih in njihovem pristopu do osebne higiene. Pri umivanju so se namazali s kosi gline, peska, plovca in pepela, čez vse omenjeno namazali z rastlinskimi olj, ki so jih skupaj z nesnago zdrgnili iz telesa. Pri tem so uporabili posebno napravo, ki so ji rekli strigil. Tako je bilo pri Grkih in morda od tod izvira naša izpeljanka štrigla za krtačenje konj in govedi.
Zadnja stran fotografije, nalepljene na kartion, razkriva še podatek, da je bila mati Jožefa, r. 19. 6. 1901 že vdova, I. poročena leta 1921 in II. poročena leta 1927. Tudi tukaj je prišla v pomoč knjiga g. Kebeta. Mati Jožefa se je prvič poročila z Jožefom Trudnom iz Nadleska in drugič z Jožefom Žnidaršičem iz Šmarate.
Viri:
- Jože Gorše
- Janez Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem II. del, 2002
Kraj:Nadlesk
Datum:1924
Avtor:neznan
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 28. 3. 2012
Oblika: fotografija nalepljena na karton
Štrigl in krtača z usnjenim paščkom je bila obvezna oprema vsakega gospodarja, ki je imel urejeno in zglancano živino. Eni so zglancali živino kar v hlevu večina pa jo je pripeljala pred štalo ter žival privezala za rinko v zidu ter zunaj opravila štrglanje in krtačenjem njihove dlake,ki je bila umazana od sena,prahu in gnoja ki ga v štali ni manjkalo. To opravilo se je naredilo ponavadi preden so vprežno žival oširali za dnevna opravila na kmetiji in s tem dosegli da je bila žival bolj mirna pri delu saj so odstranili kar velik del insektov in zajedalcev z njihovih teles.
Zanimiva je tudi koruza v štokih, ki se suši pod kapom saj dandanes večina ve samo za vrečko na kateri piše Koruzni zdrob.
Kako popolna dopolnitev manjkajočega slovarčka pod prispevkom.