Skip to content

1924 Nadlesk – Zlata poroka pri Namretovih

2. 01. 2013

120328012 Ob častitljivem dogodku zakoncev Mihelčič iz Nadleska se je zbralo precejšnje število družinskih članov, sorodnikov, prič in botrov. Fotograf je za nastali posnetek izbral mesto ob obzidju hiše pod sušečimi koruznimi storži (štoki), ki je objavljen tudi v knjigi g. Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem II. del na strani 193. V desnem spodnjem kotu fotografije je ob povečavi zaznati tudi inicijalki F. V. Pripadata fotografu?

Vsakršno pravo praznovanje je vedno moral spremljati godec, kar radi vidimo in slišimo še danes. V Nadlesku se je pelo in plesalo ko je na harmoniko zaigral Jožef Gorše st.- Ribenčanov. Igral je kot samouk vse tja do leta 1950. Kot še zelo mlad kmečki fant se ni mogel izogniti prvi svetovni vojni, ob koncu katere je kot Maistrov borec sodeloval pri osvoboditve Koroške. V vojnih letih si je pridobil tudi mesarskih veščin, katere je po koncu vojne potrdil z uradnim izpitom in se zaposlil v mesnici v Starem trgu. Poleg kmetovanja se je ukvarjal tudi s čebelarstvom, ki ga je opustil šele okoli leta 1960. Svojo večstransko udejstvovanje je posvetil tudi leta 1946 pri ustanovitvi Lovske družine Podcerkev. Med deseterico ustanovnih članov so bili še Matevž Hace, Emil Mercina st., Jože Kandare–Poton, Jože Vampelj, Viktor Mulec– Rajdek. Po ustanovitvi gojitvenega lovišča Jelen je del območja LD Podcerkev zapadlo pod njegovo upravljanje in družina LD Podcerkev je prenehala z delovanjem.

120328012-001 Harmonikaš Jožef Gorše– Ribenčanov (r. 1898) ima na kolenih še dodaten inštrument. Gre za vojaško trobento, ki je bila že predstavljena v enem izmed prispevkov Starih slik. Hišno ime Ribenčanovi je ostalo po Jožetovemu očetu Matiji, ki je izhajal iz Dolenje vasi pri Ribnici.

120328012-002 Predvidevam da sta v sredini izreza slavljenca Marija in Janez Mihelčič. Pri ugibanjih sem se oprijela nekaterih podatkov iz knjige Janeza Kebeta Loška Dolina z Babnim Poljem II. del, kjer je zapisano, da  je bil Janez Mihelčič, rojen 3. julija 1847, kar nekaj let mornar na Jadranskem morju in da se je leta 1866 udeležil bitke pri Visu, ki je pomenila začetek vojne med Avstrijo in Italijo. Po mojih izračunih se je pri sedemindvajsetih letih, 1874. leta poročil z Marijo Telič, r. 1857 na  Gorenjem Jezeru. Nekdaj je bil pri hiši priimek Namre, po katerem je ostalo tudi hišno ime Namretovi.

120328012-003 V prednjo vrsto so postavili osem otrok, ki se po starosti ne morejo veliko razlikovati, edino le z razliko najmlajšega, ki si ga je zavitega v odejo na kolena posadila že malo večja deklica. Res je, pestrne so marale biti vedno pri hiši. Fantiči so vsi nedeljsko oblečeni v suknjiče, kratke hlačke, debele nogavice in v močnih čeveljcih. Še prav lepo so urejena dekletca v oblekicah in pentljami v paževsko pristriženih laseh.

120328012-004
Zlata poroka pomeni potrditev petdesetletnice zakonske skupnosti in je po navadah že skoraj na pol poroka. Povabljeni so v boljših, navadno temnejših oblekah, belih srajcah. Na spodnjem robu izreza izstopa ženska v kostimu, z uhani in verižico okoli vratu.

120328012-005Na praznovanje so bili povabljeni tudi sosed in starotrški župan Ludvik Kržič, starotrški kaplan Anton Demšar in babnopoljski župnik Franc Kanduč.

120328012-006 Med osebami na izrezu nimam nobenega prepoznanega. Sem se pa ob pogledu na vrata hleva (štalna vrata) in na njih obešen štrigl s krtačo spomnila na nedavno prebrani podatek o starih Grkih in njihovem pristopu do osebne higiene. Pri umivanju so se namazali s kosi gline, peska, plovca in pepela, čez vse omenjeno namazali z rastlinskimi olj, ki so jih skupaj z nesnago zdrgnili iz telesa. Pri tem so uporabili posebno napravo, ki so ji rekli strigil. Tako je bilo pri Grkih in morda od tod izvira naša izpeljanka štrigla za krtačenje konj in govedi.

120328012zZadnja stran fotografije, nalepljene na kartion, razkriva še podatek, da je bila mati Jožefa, r. 19. 6. 1901 že vdova, I. poročena leta 1921 in II. poročena leta 1927. Tudi tukaj je prišla v pomoč knjiga g. Kebeta. Mati Jožefa se je prvič poročila z Jožefom Trudnom iz Nadleska in drugič z Jožefom Žnidaršičem  iz Šmarate.

Viri:

  • Jože Gorše
  • Janez Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem II. del, 2002

Kraj:Nadlesk
Datum:1924
Avtor:neznan
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 28. 3. 2012
Oblika: fotografija nalepljena na karton

Advertisements
2 komentarja leave one →
  1. Anonimnež permalink
    2. 01. 2013 08:44

    Štrigl in krtača z usnjenim paščkom je bila obvezna oprema vsakega gospodarja, ki je imel urejeno in zglancano živino. Eni so zglancali živino kar v hlevu večina pa jo je pripeljala pred štalo ter žival privezala za rinko v zidu ter zunaj opravila štrglanje in krtačenjem njihove dlake,ki je bila umazana od sena,prahu in gnoja ki ga v štali ni manjkalo. To opravilo se je naredilo ponavadi preden so vprežno žival oširali za dnevna opravila na kmetiji in s tem dosegli da je bila žival bolj mirna pri delu saj so odstranili kar velik del insektov in zajedalcev z njihovih teles.
    Zanimiva je tudi koruza v štokih, ki se suši pod kapom saj dandanes večina ve samo za vrečko na kateri piše Koruzni zdrob.

    Všeč mi je

  2. anitamanfreda permalink
    2. 01. 2013 19:12

    Kako popolna dopolnitev manjkajočega slovarčka pod prispevkom.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: