Begunje 1952/53 – 3. razred

V peti razred so bili vključeni tudi otroci šestega, sedmega in osmega razreda. Učenci višjih razredov so po petem razredu imeli možnost oditi v prvo gimnazijo v Cerknico ( sedaj peti razred OŠ). V Cerknico niso šli vsi, ker je učitelj moral imeti zadostno število učencev, zato je te dobesedno zadrževal v Begunjah.

Učence vseh razredov so poučevali trije učitelji in sicer poleg Justine Rode še Helena in Milan Otrin, kar je pomenilo, da je en učitelj učil v eni učilnici peti, šesti, sedmi in osmi razred vse učne predmete.

Tistim, ki so do osmega razreda hodili v šolo v Begunjah, ta izobrazba ni bila enakovredna nižji gimnaziji v Cerknici, s tem pa jim je bilo onemogočeno izobraževanje v višji gimnaziji, sedanji srednji šoli. Takratna nižja gimnazija je v današnjem času primerljiva s šestim, sedmim, osmim in devetim razredom. Begunjska šola je bila osnovna šola, v Cerknici pa je bila nižja gimnazija, takratna osnovna šola pa z današnjim razrednim poukom.

Jaz in nekaj sošolcev smo obiskovali peti razred že v Begunjah, ko pa smo prišli v Cerknico, smo začeli v prvi gimnaziji, torej še eno leto na isti stopnji. Posamezniki, ki so šli v Cerknico iz četrtega razreda rojeni leta 1943, so začeli obiskovat nižjo prvo gimnazijo normalno, oziroma sedanji peti razred, ko pa smo mi isti letniki začeli obiskovati šolo v Cerknici, so bili tamkajšnji učenci letnik 1944, torej eno leto mlajši od nas. Takrat je pač začel veljati ukaz, da morajo vsi otroci po zaključenem četrtem razredu v Begunjah, peti razred nadaljevati v Cerknici.

Vsi šolarji iz Menišije smo hodili v šolo peš, pozimi in poleti. Najprej v Begunje, potem pa v Cerknico. Tako smo v šolo hodili vsi s Kožljeka, Dobca, Bezuljaka, Topola, Selščka, Brezij in Begunj. Zjutraj smo odšli, dostikrat, predvsem pozimi, pa smo prišli domov že pozno popoldne, lačni, mokri in prezebli.

Prva vrsta spodaj iz leve proti desni:

• Janez Debevec – Bezuljak,
• Pavel Urbas – Bezuljak,
• Anton Debevec – Bezuljak,
• Vlado Milavec – Begunje.

Zgoraj iz leve proti desni:

• Anton Hren – Bezuljak,
• Anton Debevec – Bezuljak,
• Alojz Škrlj – Begunje.

Spodaj:

• Ivanka Meden – Bezuljak,
• Minka Brezec- Bezuljak,
• Mira Rožanec – Brezje,
• Justina Rode učiteljica.

Druga vrsta sredina:

• Minka Nared – Bezuljak,
• Minka Turk – Bezuljak,
• Pepca Juvančič – Begunje.

Zadnja vrsta:

• Janez Tekavec – Begunje,
• Janez Žnidaršič – Begunje,
• Janez Košir – Selšček,
• Franci Petrič – Begunje,
• Stane Škrlj – Bezuljak.

Prva vrsta:

• Francka Debevec – Bezuljak,
• Zdenka Meden – Begunje,
• Marija Petrič – Begunje.

Druga vrsta:

• neprepoznana Ana Vidmar – Dobec (sprememba 5.1.2014),
• Ana Stražiščar – Dobec,
• Štefka Kateren – Dobec,
• Ana Košir- Selšček,
• Iva Žnidaršič – Bezuljak,
• Mira Kranjc – Kožljek.

Zadnja vrsta:

• Viktor Zrimšek – Dobec,
• Ivan Švigelj – Bezuljak,
• Anton Kateren – Bezuljak,
• Julij Zalar – Kožljek,
• Jože Tomšič – Topol,
• Franc Doles – Begunje.

Prispevek sta napisala: Marija in Janez Košir
Kraj: Begunje
Datum: 1953
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: Marija Košir
Skenirano: 24. 1. 2013
Oblika: fotografija