1935 Rakek Cerknica – Kapelica

O kapelici so že pisali in tako ne morem povedati nič kaj novega, vendar me to ne bo ustavilo. Ko je železnica odprla vrata v svet, je bilo treba do  železniške postaje zgraditi novo cesto, primerno povečanemu  prometu. Ker ni bilo na voljo denarnih sredstev, je tedanji okrajni glavar Ogrinc ukazal, da morajo pri gradnji ceste od Prezida do Rakeka sodelovati vsi posestniki. V ta namen je uvedel prisilno delo in vsakemu posestniku odmeril v gradnjo del trasirane ceste. Cesta je bila dograjena leta 1859 in se je še dolgo časa imenovala Ogrinčeva cesta (stara cesta od Rakeka do Cerknice).

Prebrskala sem internet po dolgem in počez, da bi našla kakšen uporaben podatek pa ga nisem. Želela sem namreč poiskati, kdaj je bila kapelica zgrajena in kdaj obnovljena. V katastru je navedeno, da je bila zgrajena leta 1929 in obnovljena 1985. A. Janežič pa v “Besedniku” že davnega leta 1870 piše, da so se Francozi spopadli z Avstrijci pri kapelici. Bitka je bila 1813. leta. Po nekaterih podatkih naj bi  bila kapelica postavljena prav v spomin na padle Francoze.

Moj spomin, ki ni več zanesljiv, pa mi pravi, da je bila kapelica obnovljena po letu 1991. Če se prav spomnim, je sliko v njej naslikal Tomaž Perko. Za model pa mu je bil pokojni Andrej Žigon-Aleluja iz Logatca. Predstavlja pa sv. Roka, ki je zavetnik proti kugi in kačjemu piku.

Poleg kapelice je bil kamen z vdrtino, kot če stopiš v blato in ti zdrsne. Po legendi naj bi se tam Marija spotaknila.

Obiskovalcem na ta dan ni videti, da bi se spotikali. Vsi so dobre volje. Popoldan se sonce lepo upre v kapelico in nastavili so se njegovim žarkom. Fotograf pa je naredil trajen spomin.

Ko je bila kapelica obnovljena, si je prijateljičina teta zaželela, da bi jo šla pogledat. Problem je nastal, ko  nobena od nas ni vedela, kjer se gre po stari cesti v Cerknico. Teta je že pozabila, midve pa najbrž nikoli nisva prav dobro vedeli. Nabasali smo se v Yuga in se odpeljali. Toliko smo že vedeli, da moramo pred črpalko levo v hrib. Tam sta se pa dva možakarja pogovarjala in vprašala sem ju, jaz sem namreč vozila, kjer se gre po stari cesti v Cerknico. Odgovor je bil: “A so vam izpit vzeli?” Tudi za to je bila včasih uporabna stara cesta.

Viri:

• Besednik: kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. A. Janežič, 11.11.1870.
  http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPTXB46V

Kraj: stara cesta med Rakekom in Cerknico
Datum: trideseta leta 20. stoletja
Avtor: Ladislav Strohsack
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 5. 1. 2013
Oblika: kopija fotografije