Skip to content

1901 Lož – Razglednica Lož ob glavni cesti

27. 03. 2013

Ime Lož nam pove, da gre za mlajšo, gozdu odvzeto zemljo, saj izhaja iz stare besede, ki je prvotno pomenila gaj, nizek gozd.

V Ložu je zanimiv protiturški tabor s cerkvijo svetega Petra, vodnjak in mestno jedro, del katerega vidimo na tem posnetku. Lož, loški se prvič omenja v latinsko pisani listini leta 1220 (de Los). Naslednje leto se starotrška župnija in cerkev imenujeta “de Lous”. Leta 1230 se prvi znani župnik Rudolf imenuje de Lose. Loška dolina – valle de Los – pa se omenja leta 1275. Prvi je slovensko ime Lož zapisal J. V. VALVASOR (1647-1693) v svojem delu Slava vojvodine Kranjske, ki pravi, da je Lož ime mesta in gradu: Nemec pravi temu kraju Laas, Kranjec pa Lož (Losch).

Lož je rojstni kraj Frana Milčinskega(1867 – 1932), avtorja Butalcev.

Če se družina Milčinski ne bi pri Franovih 4 letih preselila v Ljubljano, bi tako razglednico lahko pisal tudi naš znameniti slovenski pisatelj Fran Milčinski, saj se je rodil v Ložu leta 1867. Fran je bil poleg pesnika še humorist, satirik, mladinski pesnik in dramatik. Med vojnama je humoristično-satirične pripovedi objavljal pod psevdonimom Fridolin Žolna.

Njegovo literarno delo obsega nekaj nesmrtnih naslovov, ki jih znova in znova ponatiskujejo in še zmeraj navdušujejo bralce. To so zlasti Ptički brez gnezda, mladinska vzgojna povest, ki v lahkotnem in živem jeziku realistično opisuje tedanje življenje in psihološko označuje svoje junake. Z dobrohotnim nasmehom pisatelj sporoča bridke resnice, ki jih je spoznal v dolgoletni sodni praksi, v stiku z zanemarjenimi, zapuščenimi otroki in mladoletnimi prestopniki.

Drugo njegovo najbolj znano delo so Butalci, nadvse humorna knjiga o ljudeh, ki prihajajo iz Butal, »tri ure hoda za pustno nedeljo«, kot pravi, “namnožili pa so se tako zelo, da imamo vsi nekaj njihove krvi in nihče ne more reči, da ni še nikoli ravnal po butalsko …”
Tudi druga njegova dela so privlačna, prežeta z globoko ljubeznijo do malega človeka, z dobrodušnim humorjem ali bridko družbeno kritiko: Igračke, Muhoborci, Drobiž, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, Skavt Peter, Dvanajst kratkočasnih zgodbic, Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko in druge. Pisal pa je tudi zgodbe, za katere je zajemal snov iz ljudskega pripovedništva. Take so pravljice Tolovaj Mataj in Zgodbe kraljeviča Marka.

Kljub temu, da se je znal vedro in sproščeno smejati tistemu, kar je bilo res smešno, je bil tudi globoko resen človek, ki je trezno in kritično gledal na politično, družbeno in kulturno življenje svojega časa ter z nejevoljo in bolestjo ugotavljal njegove napake, ob katerih iz njegovega posmeha zazvenita tesnoba in groza.

Nanj spominja spominska plošča na rojstni hiši v Ložu.


Lož ob glavni cesti. Rojstna hiša f. Milčinskega se skriva za ovinkom, tam nekje za zadnjo hišo v desni vrsti.

Vozilo se v našem pogovornem jeziku imenuje vlačək ali vlakec. To je manjša izvedba voza, ki so ga vlekli ljudje in ne živali. Namenjen je bil za prevoz manjših količin tovora. Zelo praktična zadeva v času, ko ni bilo avtomobilov in dragoceno vozilo ob nastanku te fotografije. S časom so se pojavila številna druga prevozna sredstva, zato sta se pomembnost in vrednost vlačka izgubili. Vendar ni šlo vse v nič, postali so dragocena otroška igrača. Marsikdo zna še danes povedati, kako so se z njim vozili pa klancu navzdol, in skoraj vedno se je stvar prevrnila … No pa smo že spet pri Butalcih …


Kot na vseh starejših razglednicah, je tudi tu videti veliko ljudi, ki so budno spremljali delo fotografa in nikakor niso hoteli izpustiti redke priložnosti, da se fotografirajo, čeprav sem skoraj prepričana, da večina njih slike nikoli ni videla. Mogoče pa? Razglednica je posneta res daleč nazaj, saj imajo tudi deklice krilca povsem do tal. Ne moški ne fantiči pa niso stopili pred fotografa brez pokrivala.

Dopisnica ni bila odposlana. Zadnja, naslovna stran, je ostala prazna. Tudi polovica prve strani, ki je bila namenjena za sporočilo, je ostala nepopisana. Nam pa razkrije, da jo je založil, tako kot še nekatere druge razglednice, domačin Makso Prezelj.

Viri:

Kraj: Lož
Datum: 1901
Avtor: založil Makso Prezelj
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 29. 7. 2012
Oblika: razglednica

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: