1960 Cerknica – Ringlšpil

Tako je pred kakimi petdesetimi leti izgledala Cerknica iz zvonika farne cerkve. Fotograf Jože Žnidaršič-Bajček se je obrnil proti severu in posnel to fotografijo. Vidi se Sveti Rok s cerkvico, po kateri se ta cerkniški predel imenuje.

Ostro oko obiskovalca te spletne strani bo pred cerkvico Sv. Roka opazilo vrtiljak oziroma ringlšpil, kot temu rečemo v Cerknici.

Ringlšpilarji so Cerknico obiskali skoraj vsako leto. Poleg ringlšpila je bila tudi “streljana”, kjer se je lahko z natančnim strelom iz zračne puške pristreljalo – na makaron in žebelj pritrjeno in kake dva metra oddaljeno – “dragoceno” lovoriko, papirnato rožo.

Spominjam se vrtiljakov, ki so bili postavljeni na različnih lokacijah v Cerknici. Okrog leta 1950 je bil vrtiljak na Veliki gasi, kjer zdaj stoji Zidarjeva hiša. Nekaj let kasneje so stali vrtiljaki pri Milavcovi žagi in nazadnje na Mravi pri Svetem Roku.

Vrtiljak na tej fotografiji je prav tak, morda isti, kot ga je opisala Breda Sikkens-Turšič v komentarju k fotografiji objavljeni 13. 11. 2012, kjer pravi:

“Meni je Mrava ostala v spominu predvsem zaradi vrtiljaka, ki je sem in tja stal na Mravi in smo se vrtili na njem. Seveda je bilo potrebno najprej nekaj rund vrteti druge, da si si zaslužil eno rundo. Vrtiljak namreč ni bil na motor. Šlo je zelo visoko, posebno, če sta se dva držala in potem v zraku spustila. Sedeži so bili leseni, ograja bolj šibka, kovinska in pripet si bil z verigo. Ringlšpil, kot smo mu rekli, so pripeljali ringlšpilarji. Spomnim se dve deklici, ena je bila Nitka, druga pa Taska. Bili sta zelo svobodni, smeli sta početi vse, kar sta se spomnili, pravi pojem svobode! Predvsem sem oboževala njuno potepanje”.

Ko moj znanec še ni bil poročen, je peljal dekle nekega nedeljskega popoldne skozi Rakov Škocjan na štangi moškega kolesa v Postojno, kjer je bil vrtiljak na motorni pogon. Poleg njiju je šlo tistega popoldne v Postojno še nekaj drugih parov iz Cerknice. Lastnik vrtiljaka ni trpel žeje, vedno je bil v »konzerviranem« stanju.

Ko je pobral (seveda pijan) denar za vrtenje, so se Cerkničani in tudi drugi obiskovalci posedli po sedežih vrtiljaka. Potem je ringelšpilar, še predno je zagnal motor, z nekaj krepkimi srkljaji cenenega žganja izplaknil grlo in pognal vrtiljak ter se usedel poleg motorja.

Ljudje na ringlšpilu so se pa vrteli. Vrteli in vrteli so se nenavadno dolgo. Mož – lastnik vrtiljaka je namreč pod napravo trdno zaspal. Vrtečim se obiskovalcem je začelo postajati slabo. Začeli so vpiti in tuliti, vendar se možakar ni prebudil, kajti njegov spanec je bil globok, tako globok, da je morda je celo smrčal. Ljudje na vrtiljaku so začeli bruhati, si začeli sezuvati in metati čevlje v spečega moža. Vendar ga to ni motilo. Ni se prebudil. Pošten človek ima namreč miren spanec. Po nekaj urah je le nekdo prišel mimo in zbudil moža, da je ustavil vrtiljak.

Pod vrtiljakom je še nekaj dni dokazoval obroč iz pobruhane hrane, da je bilo vrtenje res dolgotrajno.

To je pogled iz zvonika proti severu. Zadaj se razprostira Vinji vrh. V sredini je Klemenova ograda. Danes se zaradi zaraščenosti skorajda ne vidi več starih poti, ki oklepata Klemenovo ogrado.

Na tem segmentu se vidi znana cerkniška gostilna Žajfenca. Desno od gostilne se vidijo kostanji. Takoj desno od kostanjev je takrat še tekla Cerkniščica. Na tem delu je bila plitva in jo je poleti sonce močno ogrelo. V toploti plitvine so se greli mladi kleni, ki smo jim rekli kəlnički.

Kraj: Cerknica
Datum: 1960
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: Joži Mele
Skenirano:  12. 5. 2012
Oblika: kopija fotografije