1877 Velike Bloke – Dragonec Janez Cimperman
Služenje vojaškega roka, kraji, trajanje, dopusti in dogodivščine povezane s tem so stalnica razprav nekoliko starejših generacij, ki so bile deležne obveznega odhoda k vojakom. Danes je velika večina držav v Evropi naborniški sistem zamenjala s poklicno vojsko. Ena redkih, kjer naborniški sistem še velja, je Avstrija. Služenje vojske, ki so ga pred 150 leti opravljali tudi naši fantje v avstrijski cesarski vojski, je seveda druga zgodba. O tem govori odpustno pismo, ki ga je konec leta 1877, po skoraj 13-letnem služenju cesarju, prinesel domov Janez Cimperman – Jeršanov iz Velikih Blok.
Leta, ki jih je Jeršanov Janez preživel kot dragonec in brambovec, so bila zaznamovana z vojnami za združitev Italije. Z zgodovinskima bitkama leta 1866 pri Custozi, kjer so Avstrijci pod poveljstvom nadvojvode Albrehta premagali Italijane ter pomorsko bitko pri Visu, kjer je Italijane premagal admiral Tegetthoff. Istočasno se je Avstrija vojskovala proti Prusiji. Janez se je udeležil te vojne na Češkem in bitke pri Hradcu Kralovem, 3. julija 1866, kjer so Prusi, pod poveljstvom grofa Helmuta Moltkeja, uničujoče premagali Avstrijce, ki jih je vodil vitez Avgust Ludvik Benedek. V tej bitki so Prusom odločilno prednost prinesle nove puške z naboji in udarnimi iglami, Avstrijci pa so imeli še stare puške, ki so se nabijale spredaj. Po tem porazu je Avstrija, kljub zmagam v Italiji, izgubila vpliv v Nemčiji in pomembna ozemlja v Italiji.
Dragonci so konje uporabljali kot transportno sredstvo, borili pa so se peš. Njihovo ime izvira iz “dragona”, karabinke oz. kratke muškete, ki je bila njihovo osnovno orožje. Pripadniki drugih dveh rodov avstrijske konjenice, “ulanci” in “huzarji”, so se bojevali na konjskih hrbtih.
Odpustno pismo je leta 2007 na podstrešju domače hiše našel France Hrbljan ml. Vojak Janez Cimperman je bi njegov praded. Priimek Hrbljan je iz Žirovnice k hiši prinesel zet, Francetov stari oče. Kopija dokumenta visi tudi v gostilni Miklavčič v Velikih Blokah.
Društvo TRC Lovrenc ima tako še enega dokumentiranega dragonca iz naših krajev.
Viri:
- Habsburžani, Zgodovina Evropske rodbine, Založba MK 1994, Walter Pohl
- Koledar Družbe Sv. Mohorja za leto 1883
Kraj:Velike Bloke
Datum:1877
Avtor:
Zbirka:France Hrbljan
Fotografirano: 19. 2. 2013
Oblika: Uokvirjen dokument
Dopolnjeno 6. 10. 2015
junij 2013 – Prispevek je bil objavljen v junijski številki glasila Bloški korak na straneh 12 in 13.






V pogovoru z letos 90 letnim Francetom Hrbljanom st. sva te dni osvetlila tudi tragičen konec dragonca Janeza Cimpermana. Ko je odslužil cesarju, je živel doma v Velikih Blokah. Z ženo Marijo, ki je bila rojena pri Povletovih v Ravnah, sta imela 4 otroke. Tako kot mnogi Notranjci je tudi Janez pozimi hodil sekat v slavonske gozdove. Ob koncu ene od takih zim gospodarja gozda ni bilo na spregled, da bi jim izplačal zaslužek. Možje so se odpravili domov, Janeza pa so pustili tam, da počaka gospodarja in denar. Nakaj je bilo v gozdu še za postoriti in Janez je to hotel opraviti sam. Zgodila se je nesreča, drevo ga je pokopalo pod sabo. Pokopali so ga kar v Slavoniji. Trije njegovi otroci Anton, Jakob in Mica so morali za zaslužkom v Ameriko in se niso vrnili domov. Ostala je sama mati s hčerko Angelo. V velikem požaru leta 1918 jima je zgorela domačija. Pri Jeršanu so začeli znova po prihodu zeta Hrbljana iz Žerovnice okoli leta 1920.
Všeč mi jeVšeč mi je