Skip to content

1877 Velike Bloke – Dragonec Janez Cimperman

6. 04. 2013
tags:

OLYMPUS DIGITAL CAMERASluženje vojaškega roka, kraji, trajanje, dopusti in dogodivščine povezane s tem so stalnica razprav nekoliko starejših generacij, ki so bile deležne obveznega odhoda k vojakom. Danes je velika večina držav v Evropi naborniški sistem zamenjala s poklicno vojsko. Ena redkih, kjer naborniški sistem še velja, je Avstrija. Služenje vojske, ki so ga pred 150 leti opravljali tudi naši fantje v avstrijski cesarski vojski, je seveda druga zgodba. O tem govori odpustno pismo, ki ga je konec leta 1877, po skoraj 13-letnem služenju cesarju, prinesel domov Janez Cimperman – Jeršanov iz Velikih Blok.

Dokument Odpust iz deželne brambe – Landwehr Abschied, napisan v slovenščini (leva stan dokumenta) in nemščini (desna stran), opisuje Janezovo vojaško službo. Leta 1865 je bil pri 21. letih rekrutiran k znanemu 5. konjeniškemu – dragonskemu polku in je v tej enoti služil 10 let 9 mesecev in 2 dni, nato pa še točno 2 leti pri 25. bataljonu deželne brambe. S tem je po vojni postavi “vojni dolžnosti popolnoma zadostil in je zvesto dovršil”. 31. grudna 1877 mu je komandant c. kr. brambovskega bataljona izdal Odpustno pismo.
OLYMPUS DIGITAL CAMERALeta, ki jih je Jeršanov Janez preživel kot dragonec in brambovec, so bila zaznamovana z vojnami za združitev Italije. Z zgodovinskima bitkama leta 1866 pri Custozi, kjer so Avstrijci pod poveljstvom nadvojvode Albrehta premagali Italijane ter pomorsko bitko pri Visu, kjer je Italijane premagal admiral Tegetthoff. Istočasno se je Avstrija vojskovala proti Prusiji. Janez se je udeležil te vojne na Češkem in bitke pri Hradcu Kralovem, 3. julija 1866, kjer so Prusi, pod poveljstvom grofa Helmuta Moltkeja, uničujoče premagali Avstrijce, ki jih je vodil vitez Avgust Ludvik Benedek. V tej bitki so Prusom odločilno prednost prinesle nove puške z naboji in udarnimi iglami, Avstrijci pa so imeli še stare puške, ki so se nabijale spredaj. Po tem porazu je Avstrija, kljub zmagam v Italiji, izgubila vpliv v Nemčiji in pomembna ozemlja v Italiji.
OLYMPUS DIGITAL CAMERADragonci so konje uporabljali kot transportno sredstvo, borili pa so se peš. Njihovo ime izvira iz “dragona”, karabinke oz. kratke muškete, ki je bila njihovo osnovno orožje. Pripadniki drugih dveh rodov avstrijske konjenice, “ulanci” in “huzarji”, so se bojevali na konjskih hrbtih.
5. dragonski polk, kjer je služil Janez, je bil znamenita enota, ustanovljena leta 1721, s polnim imenom: Štajersko – Koroško – Kranjski dragonski polk ” Nikolaj I. car Rusije št. 5″. Njihova oprava je bila čelada, vojaška suknja svetlomodre barve z gladkimi rumenimi gumbi, hlače brokatno rdeče, široke, spodaj ozke in temnorjav plašč. Našitki so bili črni.
Zadnji dve leti je Janez služil pri Deželne brambe bataljonu št. 25, ki se je imenoval Ljubljanski. Za vsa leta služenja je pridobil pravico nositi “vojno svetino”.

OLYMPUS DIGITAL CAMERAOdpustno pismo je leta 2007 na podstrešju domače hiše našel France Hrbljan ml. Vojak Janez Cimperman je bi njegov praded. Priimek Hrbljan je iz Žirovnice k hiši prinesel zet, Francetov stari oče. Kopija dokumenta visi tudi v gostilni Miklavčič v Velikih Blokah.

Društvo TRC Lovrenc ima tako še enega dokumentiranega dragonca iz naših krajev.

48_dragonski_polkiSeznam dragonskih polkov, Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1883
53_brambovski_bataljoniBrambovski strelci in brambovski pešbataljoni, isti vir.
Podroben ogled dokumentaPodroben ogled dokumenta

Viri:

  • Habsburžani, Zgodovina Evropske rodbine, Založba MK 1994, Walter Pohl
  • Koledar Družbe Sv. Mohorja za leto 1883

Kraj:Velike Bloke
Datum:1877
Avtor:
Zbirka:France Hrbljan
Fotografirano: 19. 2. 2013
Oblika: Uokvirjen dokument

Dopolnjeno 6. 10. 2015

Screenshot 2015-10-07 19.18.24

junij 2013 – Prispevek je bil objavljen v junijski številki glasila Bloški korak na straneh 12 in 13.

 

One Comment leave one →
  1. alojzmazij permalink
    7. 04. 2013 18:03

    V pogovoru z letos 90 letnim Francetom Hrbljanom st. sva te dni osvetlila tudi tragičen konec dragonca Janeza Cimpermana. Ko je odslužil cesarju, je živel doma v Velikih Blokah. Z ženo Marijo, ki je bila rojena pri Povletovih v Ravnah, sta imela 4 otroke. Tako kot mnogi Notranjci je tudi Janez pozimi hodil sekat v slavonske gozdove. Ob koncu ene od takih zim gospodarja gozda ni bilo na spregled, da bi jim izplačal zaslužek. Možje so se odpravili domov, Janeza pa so pustili tam, da počaka gospodarja in denar. Nakaj je bilo v gozdu še za postoriti in Janez je to hotel opraviti sam. Zgodila se je nesreča, drevo ga je pokopalo pod sabo. Pokopali so ga kar v Slavoniji. Trije njegovi otroci Anton, Jakob in Mica so morali za zaslužkom v Ameriko in se niso vrnili domov. Ostala je sama mati s hčerko Angelo. V velikem požaru leta 1918 jima je zgorela domačija. Pri Jeršanu so začeli znova po prihodu zeta Hrbljana iz Žerovnice okoli leta 1920.

Dodajte komentar

%d