1972 Cerknica – Miličnika

V času do druge svetovne vojne so bili na ozemlju današnje Slovenije policisti znani kot orožniki, tudi žandarji. Bili so vojaško organiziran organ iz časa Franca Jožefa I. in so skrbeli za javno varnost, navadno zunaj velikih mest.

Začetki Milice na slovenskem segajo v obdobje po drugi svetovni vojni, v leto 1946. Takrat se je znotraj prve slovenske vlade iz leta 1945, dokončno formiralo ministrstvo za notranje zadeve. S tem se je ustanovil organ za javno in državno varnost. Tako imenovana Narodna milica je bila vojaško organizirana in enotno uniformirana oborožena formacija, pripadnik njenih enot pa je bil miličnik. Da je temeljila na vojaški organizaciji, je razvidno tudi iz pomena besede miličnik ali milica, ki izhaja iz latinske besede militia (vojska). Miličniki so naloge opravljali v predpisanih terenskih službah, med katerimi je bila tudi patruljna služba.

Pred nastopom dela v milici so morali svečano priseči. Svečane prisege obstajajo še danes, tako pri policiji, vojski in podobnih službah. Zanimivo je besedilo prisege iz leta 1946, v času nastanka slovenske milice, ki se je glasilo:

Kontrole prometa, kot jo prikazuje slika, so nam še vedno v spominu. Podobno se patruljna služba opravlja tudi danes, le da so uniforme, vozila in oprema drugačne, so novejše in bolj izpolnjene.

Danes si težko predstavljamo, da bi policist nekomu, ki ga je zasačil pri storjenem prekršku, ukazal naj ugasne motorno kolo in ga peš potiska do doma. Za vsak primer pa bi mu spustil še zrak iz gume, da se ne bi vseeno odpeljal, brž ko bi policisti odšli. Tak ukrep ni bil kar običajen, večinoma se je to zgodilo pri mladih motoristih ali kolesarjih, ki so bili kar vedno v kakšnem prekršku, največkrat zaradi “neizpravnosti” vozila.

Da ne bo kakšnega napačnega razumevanja, taka “kazen” je bila takrat veliko bolj zdržna za mularijo, kot bi bila denarna kazen ali predlog sodniku za prekrške. Ali pa preventiva z vidika varnosti v cestnem prometu, ko se je miličnik po končani službi ustavil v gostilni na pivu in se je o zaznani kršitvi pogovoril kar z očetom kršitelja, ki je bil tam ravno tako na pivu (ga je zatožil). Tudi ta kršitelj je bil za nekaj časa discipliniran. Ti primeri se mi zdijo danes zelo simpatični, bolj kot takrat, in prepričan sem, da so bili kar učinkoviti.