1967 Savudrija – Sindikalni izlet

Če bi sliko raztegnili desno navzdol, bi videli morje. Da je tam nekje nastala, lahko ugotovimo tudi po dekletu v kopalkah in s plavalnim obročem za vratom. Po domače smo mu rekli šlauf.

Za časa svojega razcveta je Brest organiziral tudi veliko sindikalnih izletov. Za delavce so bili brezplačni. Mami za te izlete ni bilo prav veliko. Raje je delala v fabriki ali pa na njivi. Se jih je pa nekaj udeležila, in sicer samo zato, da je mene peljala malo med ljudi. Eden od teh je bil v Savudrijo na morje.

Takrat sem bila prvič na morju. Kot po navadi, smo imeli vsak svoje prioritete. Mame so se večinoma posedle v borovo senco in potegnile na plano doma spohanega piščanca in kruh. Za žejo je poskrbel malinovec ali navadna voda. Pa ne v prevelikih količinah, ker takrat plastenk še ni bilo in smo pijačo s seboj nesli v steklenicah in že ime pove, da so bile steklene in težke.

Otroci smo se zapodili v vodo in ni nas bilo moč spraviti ven. “Pojdi ven, ker te zebe!” so kričale mame. “Ne, ne, saj me ne!” smo kričali nazaj s popolnoma pomodrelimi ustnicami in zaradi drgetanja od mraza se je povečalo valovanje morja. Pa nihče ni zbolel. Seveda sem bila med njimi.

Drago Furlan, ki ima na Rakeku trgovino s čevlji in je bil v poznejših letih tudi aktiven sodelavec Brestovega obzornika, je postal lačen in se je pridružil mami pri malici.

Spredaj je Nuša Mlakar. Včasih so imeli na Rakeku gostilno in v njej so prirejali gospodinjske tečaje, o čemer je že tekla beseda. Zadaj za njo, se mi zdi, je njena vnukinja, za katero je lepo skrbela še potem, ko je umrla njena mama, Nušina hči Polona.Zadaj sedita moja mama Veronika in njena sodelavka in prijateljica Urbasova, mama moje sošolke Marjance.

Kraj: Savudrija, Rakek
Datum: 1967
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 26. 8. 2013
Oblika: fotografija