1929 Lož – Leopold Turšič

Leopold Turšič

Rojen je bil v Ložu 13. novembra leta 1883, umrl je 30. maja 1927 v Krškem, kjer je tudi pokopan. Leta 1903 je končal gimnazijo v Ljubljani in stopil v bogoslovje ter leta 1907 postal duhovnik. Kot kaplan je služboval v Gornjem Logatcu, na Vrhniki in v Št. Vidu nad Ljubljano do začetka prve svetovne vojne. Konec leta 1914 je odšel na fronto za vojaškega duhovnika in bil za svoje nesebično delo trikrat odlikovan. Po koncu vojne je naprej služboval kot kaplan ter leta 1920 prevzel župnijo v Krškem. Vojaška služba je načela njegovo zdravje, zato je zbolel za jetiko. Večkratno zdravljenje na Golniku mu ni pomagalo. Župljani v Krškem so mu na nagrobnik vklesali njegove stihe:

Pisati je začel že kot gimnazijec, njegove pesmi so izraz ljubezni do poezije. Opevajo lepoto in domačnost slovenske pokrajine, dobroto in čistost srca, le redko pa samoto in bridkost. Kot vojaški duhovnik je v dnevnik Slovenec pošiljal številne dopise. Svoje prispevke je imel tudi v revijah Dom in svet ter Mladika. Večinoma je objavljal pod psevdonimi.

V Kebetovi knjigi najdemo tudi podatek, da so leta 1927 domače orlice uprizorile njegovo igro Jurčki. Predvidevam, da je to komedija, saj je pri občinstvu vzbudila obilo smeha in zabave, so zapisale orlice v svoj dnevnik.

Ob 70. obletnici njegove smrti leta 1997, je Aleksandra Turšič, žena njegovega pranečaka, počastila njegov spomin s ponatisom izbora pesmi iz pesniške zbirke Tiho veselje.

To razglednico je Pavlini v Ljubljano pisala Anica (najbrž iz Loža) in sicer 13. oktobra, davnega leta 1929.Tudi Leopold Turšič je pisal razglednice. Kakšnih 30 let prej je poslal svoje pozdrave v svet prav tako na razglednici s podobo Loža in to v barvah.