Skip to content

1929 Lož – Leopold Turšič

13. 11. 2013

LožPrav danes mineva natanko 130 let od rojstva v Ložu rojenega duhovnika in pesnika Leopolda Turšiča. Njegova je igra z naslovom Izgubljeni raj. To je vzgojna, dramatična bajka s petjem v treh dejanjih iz leta 1924. Pesniška zbirka Tiho veselje pa je izšla leta 1928, leto po njegovi smrti pri Družbi sv. Mohorja v Celju.

Leopold Turšič

Rojen je bil v Ložu 13. novembra leta 1883, umrl je 30. maja 1927 v Krškem, kjer je tudi pokopan. Leta 1903 je končal gimnazijo v Ljubljani in stopil v bogoslovje ter leta 1907 postal duhovnik. Kot kaplan je služboval v Gornjem Logatcu, na Vrhniki in v Št. Vidu nad Ljubljano do začetka prve svetovne vojne. Konec leta 1914 je odšel na fronto za vojaškega duhovnika in bil za svoje nesebično delo trikrat odlikovan. Po koncu vojne je naprej služboval kot kaplan ter leta 1920 prevzel župnijo v Krškem. Vojaška služba je načela njegovo zdravje, zato je zbolel za jetiko. Večkratno zdravljenje na Golniku mu ni pomagalo. Župljani v Krškem so mu na nagrobnik vklesali njegove stihe:

Med vami sem živel, med vami umrl.
Bo kdo-li za mano si solzo otrl?
Ni treba. A kadar greš tod naokoli,
vsaj en očenaš mi za dušo pomoli.

Pisati je začel že kot gimnazijec, njegove pesmi so izraz ljubezni do poezije. Opevajo lepoto in domačnost slovenske pokrajine, dobroto in čistost srca, le redko pa samoto in bridkost. Kot vojaški duhovnik je v dnevnik Slovenec pošiljal številne dopise. Svoje prispevke je imel tudi v revijah Dom in svet ter Mladika. Večinoma je objavljal pod psevdonimi.

V Kebetovi knjigi najdemo tudi podatek, da so leta 1927 domače orlice uprizorile njegovo igro Jurčki. Predvidevam, da je to komedija, saj je pri občinstvu vzbudila obilo smeha in zabave, so zapisale orlice v svoj dnevnik.

Ob 70. obletnici njegove smrti leta 1997, je Aleksandra Turšič, žena njegovega pranečaka, počastila njegov spomin s ponatisom izbora pesmi iz pesniške zbirke Tiho veselje.

Lož

Leopold Turšič: V jutranji rosi
Na vsaki bilki briljantov pet,
a bilk na miljone –
o Bog, o Bog, v bogastvu tem
mi duša sirotna utone!
*  *  *
Miljoni ljudi in toliko src,
a v srcih hlad in temota:
o Bog, o Bog, saj me je strah –
tak malo jih gre tvoja pota …
*  *  *
121112678zTo razglednico je Pavlini v Ljubljano pisala Anica (najbrž iz Loža) in sicer 13. oktobra, davnega leta 1929.Tudi Leopold Turšič je pisal razglednice. Kakšnih 30 let prej je poslal svoje pozdrave v svet prav tako na razglednici s podobo Loža in to v barvah.

Viri:

Kraj: Lož
Datum: pred letom 1929
Avtor: neznan
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 13. 11. 2012
Oblika: razglednica

Advertisements
2 komentarja leave one →
  1. 13. 11. 2013 11:48

    Bom samo rekla da sem prebrala, ali nisem slišala o Leopoldu Turšiča prej in da je pisal poezije.

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1914 Pudob – Pozdrav iz Pudoba pri Rosinu | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: