1933 Selšček – Škrljeva hiša
To fotografijo Petra Nagliča krasita cerkev in desno od nje majhna hiša. Peter Naglič je naredil v Selščku nešteto fotografij. Ta mi je posebno draga, ker je hišica, ki jo vidimo v sredini, hiša mojega pradeda. Prej o lastništvu te hišice nisem bil popolnoma prepričan, pa je moje domneve potrdil Miloš, potem ko je govoril o tej hiši s Francetom Medenom – Jurjevim Francetom iz Selščka.
Moj praded Jakob Mramor, po domače Škrlov Jakob, in njegova žena sta imela deset otrok. Moja stara mati Frančiška je bila zadnji, deseti Jakobov otrok. Ne poznam pa imena moje prababice.
Jakob je znal tesati in je tesaril tja do Borovnice. Osem njegovih otrok je odšlo v Ameriko. Za vedno. Tu sta ostali le dve dekleti. Predzadnja po starosti in najmlajša, to je moja stara mati.
Moja stara mati je kelnarila pri Zgoncu v Cerknici. Imela je že vozovnico za pot v Ameriko, ki so ji jo poslali njeni bratje. Vendar je pri Zgoncu spoznala Antona Kranjca – Trebčega Toneta, svojega moža, in zaradi njega ni odšla v Ameriko.
Pa je imela moja stara mati v Selščku dobro prijateljico, ki se je tudi pisala Mramor. Ta prijateljica se je poročila k Jurjevim v Selšček. Moja stara mati je bila krstna botra vsem njenim otrokom, tudi Francetu, ki sem ga spoznal šele letos. Trebča in Jurjeva družina sta ostali v prijateljstvu do zdaj. Kadar je kdo Jurjevih pešačil na Rakek, se je vedno ustavil pri Trebčih.
Včasih je mimo Trebčih pešačil v Selšček tudi Maksim Gaspari, ki je moji stari materi enkrat rekel: “Ja Franca, tebe pa poznam, saj sva bila krščena pod istim zgonom“. Moja stara mati ga je klicala Gašpare.
Moja mati je bila s svojo materjo samo enkrat v tej hiši in je povedala, da so bile nad kletjo na nekaj tramovih položene žagance, nad njimi pa je bila kuhinja.
Kraj: Selšček
Datum: 1933
Avtor: Peter Naglič
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, Matjaž Šporar
Skenirano: 2013 Slovenski etnografski muzej
Oblika: Skenirana datoteka
RSS - Posts