1920 Bari – Končno domov
Fotografija na dopisnici prikazuje italijansko mesto Bari. Dopisnico je 30. junija 1920 pisal moj oče domov svoji sestri, ko se je dve leti po koncu prve svetovne vojne vračal iz italijanskega ujetništva.
Med 11. ofenzivo, ki je trajala od 17. 8. 1917 do 12. 9. 1917, se je Lojze boril na hribu Škabrijel nad Gorico. Hrib Škabrijel, ki je visok 646 m, sta zlasti avgusta in septembra 1917 napajala znoj in kri desettisočev branilcev in napadalcev, zato so mu branilci rekli Satanov hrib, italijanski napadalci pa Hrib smrti. Škabrijel je zahteval ogromno žrtev, saj je bitke na njem preživel le vsak petnajsti vojak.
5. septembra 1917 v času 11. italijanske ofenzive so enoto, v kateri se je boril Lojze Gogala, obkolili in zajeli Italijani.
Italijani so ujetnike iz Gorice prepeljali v Toscano v kraj San Giovanni Valdarno, kjer pa ujetniki niso trpeli. Včasih so delali pri okoliških kmetih na njivah ali v vinogradih.
Po navadi je bilo to v jeseni. Očetu se je zelo priljubila deklica Rita, ki je bilo lepo dekle in sta se z očetom spoznala pri trgatvi. Ujetniki so pomagali kmetom pridelovati poznano toskansko vino chianti. Skupaj z očetom je bil v istem taborišču tudi znani slovenski skladatelj Slavko Osterc.
Očetu je uspelo pobegniti iz San Giovanni Valdarna. Ušel je skupaj s sojetnikom Alojzem iz okolice Novega mesta, potem, ko je prosil stražarja, da mora na stranišče, vendar je stražarja udaril po glavi ter sta tako s sojetnikom zbežala iz »lagerja«.
Ponoči sta pešačila proti domu, čez dan pa sta se skrivala ter počivala po gozdovih.
Ko sta se bližala domačim krajem, sta postajala vedno bolj korajžna. V bližini Gorice sta bila že tako prepričana v vrnitev domov, da sta nadaljevala pot kar podnevi. Pa ju je v Mirnu vprašala neka ženska: “Kam gresta mladeniča”, pa sta ji rekla: »Domov«. Ni minilo pet minut, že so ju lovili karabinjerji in ju ujeli.
Nato so ju poslali v zapor v Benetke. Zaprta sta bila pod Mostom vzdihljajev. V tem zaporu so bili nekateri zaporniki že več kot trideset let in niso vedeli za svetovno vojno. Zanimalo jih je v glavnem, v katerem zaporu je boljše. V tem so bili namreč pogoji zelo težki. Tla zapora so bila na nivoju gladine morja in ob vsaki plimi je voda poplavila celotno celico do višine stegen. Brili so se s steklenimi črepinjami.
Iz Benetk so očeta premestili v zapor v samostanu Montecassino med Rimom in Neapljem. Od tam je bil premeščen v Bari, kjer so ga leta 1920 z malo ribiško barko Petka prepeljali v Dubrovnik.
In iz Barija je pisal svoji sestri Francki to razglednico.
Svoji sestri Francki je pisal v Dvorsko vas:
Draga sestrica, končno se vračam. Jutri 1. 7. 1920 se usedem na ladjo in se odpeljem v Dubrovnik, _____ zdrav do nasvidenje, Alojz Gogala
Lojze Gogala je bil v italijanskem ujetništvu do 30. 6. 1920, kar pomeni skoraj 2 leti po koncu 1. svetovne vojne, saj Italija ni hotela vrniti vojnih ujetnikov, dokler ni bila povsem prepričana, da bo dobila med drugim tudi Slovensko Primorsko. Domov se je vrnil v juliju 1920.
Kraj: Bari, Cerknica
Datum: 1920
Avtor: neznan
Zbirka: Dušan Gogala
Skenirano: 20.11.2013
Oblika: razglednica
RSS - Posts