Skip to content

1935 Slavonija – Sezonsko delo v gozdu

28. 12. 2013

Prispevek o sezonskem delu v slavonskih gozdovih je bil v Starihslikah že objavljen. Janja Kozarka je tam pisala o skupini delavcev iz Loške doline. V mojem prispevku pa bodo predstavljeni fantje in možje iz Mahnetov, Dolenjih Otav in Podslivnice, ki so pozimi, leta 1935 sekali hrastovino in tesali železniške pragove nekje v širnih gozdovih ravninske Slavonije. Podobno delo, isti kraj, le ljudje iz drugega konca naših krajev. To nam da vedeti, da tak vir dodatnega zaslužka, ni bil osamljen primer.

Ker v zimskem času doma ni bilo dela, s katerim bi se dalo kaj zaslužiti, so se fantje in možje z naših krajev odpravili po zaslužek v Slavonijo. To je bil kar utečen vir zaslužka, saj so se več zim zapored vrnili v isti gozd, k istemu delodajalcu. Ta jih je lahko poklical ali pa so se za delo dogovorili kar ob koncu te sezone. To pomeni, da so bili delavci pridni, da je bilo delo opravljeno dobro in da je bilo delo pošteno plačano. Vsaka taka skupina je imela vodjo, kdo je bil vodja skupine s slike, mi ni uspelo ugotoviti.

Na prvi sliki vidimo notranjost koče, v kateri so prebivali. Nobenega razkošja, samo kar so potrebovali. Ležišče in streho nad glavo, ter improvizirana sušila za obleko. Na sredini je bilo ognjišče, kjer se je kuhalo, istočasno se je s tem ognjiščem ogrevala notranjost. Skromna in majhna ležišča so bila postavljena okoli ognjišča. Med spanjem so imeli noge obrnjene proti ognjišču, glave pa proti zunanji leseni steni. Dostikrat se je zgodilo, da je bil ponoči tako mrzlo, da so jim lasje primrznili na steno, če so se med spanjem dotikali le te.

Na drugi sliki vidimo, kako je zgledal  gozd, v katerem so delali in kočo sredi gozda, kjer so prebivali. Če bolje pogledamo, nam je s to sliko predstavljeno vse delo, ki so ga opravljali. Na levi strani dva z žago “amerikanko” spodrezujeta hrast, eden pa zabija “kajlo”, da bo drevo padlo v zaželeno smer. Dve skupini s “plenkačami” tešeta les v železniški prag ali “šveler”, tretji se je drevesa lotil s sekiro. Ob koči, z rokami v žepih, je najverjetneje “gazda”, delodajalec, ki jih je prišel pogledat. V vratih pa se nahaja najmlajši med njimi, kuhar z veliko kuhalnico in loncem pred seboj.

131215957-001Nizka in majhna koča sredi gozda je bila narejena iz brun, pokrita z lubjem. Oken ni bilo, samo ena vrata.
131215955-001Z leve zadaj:

  • Andrej Nared iz Mahnetov, v rokah drži žago amerikanko,
  • Korle Nared iz Mahnetov, prav tako z amerikanko v rokah,
  • France Nared iz Mahnetov, v rokah drži sekiro plenkačo,

Sprednja dva sta oba neprepoznana, levi v rokah drži leseni bet, desni navadno sekiro.

131215955-002Zadaj:

  • Primožič iz Mahnetov (imena ne vem).

Z leve spredaj:

  • neprepoznan, v roki drži “klopo”, pripravo za merjenje debeline debla,
  • Jože Prevc (Kotarjev) iz Mahnetov,
  • Primožič iz Mahnetov (imena ne vem),
  • Oblak iz Podslivnice (imena ne vem).
Čisto spodaj pa je najmlajši član skupine Anton Zalar, ki je skrbel samo za pripravljanje hrane, na videz star nekje okoli 15 – 16 let.
131215955zNapis na zadnji slike “V spomin 1935” je avtorju prispevka zelo dobrodošla pomoč, tako kot tudi štampiljka fotografa.
Iz prispevka je razvidno, da so bili naši ljudje iskana delovna sila. Odlikovala jih je pridnost, skromnost in prilagodljivost. Dela v gozdu so bili vajeni, orodje, ki ga vidimo na sliki, jim ni bilo tuje, vajeni so bili mraza. Kar pa je najvažneje, bili so trdoživi in odločeni preživeti.

Slovarček:

  • žaga amerikanka: dvoročna žaga, v Evropo prišla iz Severne Amerike,
  • kajla: zagozda,
  • plenkača: dvoročna tesarska sekira s tankim in dolgim rezilom,
  • klapa: orodje za merjenje premerov, premerka

Viri:

  • Edi Zalar, Begunje

Kraj: Slavonija – Hrvaška, Mahneti, Dolenje Otave, Podslivnica.
Datum: 1935
Avtor: neznan
Zbirka: Edi Zalar
Skenirano: 16. 12. 2013
Oblika: dve fotografiji

Advertisements
One Comment leave one →
  1. Ivanka Gantar permalink
    28. 12. 2013 18:03

    Stara mama mi je pripovedovala, da je tudni njen oče hodil podirat drevesa na Hrvaško. Kaj več se pa ne spomnim. Ta prispevek me je spomnil na to in sem ga zelo vesela.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: