1935 Slavonija – Sezonsko delo v gozdu

Ker v zimskem času doma ni bilo dela, s katerim bi se dalo kaj zaslužiti, so se fantje in možje z naših krajev odpravili po zaslužek v Slavonijo. To je bil kar utečen vir zaslužka, saj so se več zim zapored vrnili v isti gozd, k istemu delodajalcu. Ta jih je lahko poklical ali pa so se za delo dogovorili kar ob koncu te sezone. To pomeni, da so bili delavci pridni, da je bilo delo opravljeno dobro in da je bilo delo pošteno plačano. Vsaka taka skupina je imela vodjo, kdo je bil vodja skupine s slike, mi ni uspelo ugotoviti.

Na prvi sliki vidimo notranjost koče, v kateri so prebivali. Nobenega razkošja, samo kar so potrebovali. Ležišče in streho nad glavo, ter improvizirana sušila za obleko. Na sredini je bilo ognjišče, kjer se je kuhalo, istočasno se je s tem ognjiščem ogrevala notranjost. Skromna in majhna ležišča so bila postavljena okoli ognjišča. Med spanjem so imeli noge obrnjene proti ognjišču, glave pa proti zunanji leseni steni. Dostikrat se je zgodilo, da je bil ponoči tako mrzlo, da so jim lasje primrznili na steno, če so se med spanjem dotikali le te.

Na drugi sliki vidimo, kako je zgledal  gozd, v katerem so delali in kočo sredi gozda, kjer so prebivali. Če bolje pogledamo, nam je s to sliko predstavljeno vse delo, ki so ga opravljali. Na levi strani dva z žago “amerikanko” spodrezujeta hrast, eden pa zabija “kajlo”, da bo drevo padlo v zaželeno smer. Dve skupini s “plenkačami” tešeta les v železniški prag ali “šveler”, tretji se je drevesa lotil s sekiro. Ob koči, z rokami v žepih, je najverjetneje “gazda”, delodajalec, ki jih je prišel pogledat. V vratih pa se nahaja najmlajši med njimi, kuhar z veliko kuhalnico in loncem pred seboj.

Nizka in majhna koča sredi gozda je bila narejena iz brun, pokrita z lubjem. Oken ni bilo, samo ena vrata.

Z leve zadaj:

• Andrej Nared iz Mahnetov, v rokah drži žago amerikanko,
• Korle Nared iz Mahnetov, prav tako z amerikanko v rokah,
• France Nared iz Mahnetov, v rokah drži sekiro plenkačo,

Sprednja dva sta oba neprepoznana, levi v rokah drži leseni bet, desni navadno sekiro.

Zadaj:

• Primožič iz Mahnetov (imena ne vem).

Z leve spredaj:

• neprepoznan, v roki drži “klopo”, pripravo za merjenje debeline debla,
• Jože Prevc (Kotarjev) iz Mahnetov,
• Primožič iz Mahnetov (imena ne vem),
• Oblak iz Podslivnice (imena ne vem).

Čisto spodaj pa je najmlajši član skupine Anton Zalar, ki je skrbel samo za pripravljanje hrane, na videz star nekje okoli 15 – 16 let.

Napis na zadnji slike “V spomin 1935” je avtorju prispevka zelo dobrodošla pomoč, tako kot tudi štampiljka fotografa.

Iz prispevka je razvidno, da so bili naši ljudje iskana delovna sila. Odlikovala jih je pridnost, skromnost in prilagodljivost. Dela v gozdu so bili vajeni, orodje, ki ga vidimo na sliki, jim ni bilo tuje, vajeni so bili mraza. Kar pa je najvažneje, bili so trdoživi in odločeni preživeti.