1955 Cerknica – Ivanka in Monika
Fotografija je bila posneta leta 1955 pred Konjedicovo hišo na Mali gasi. Na klopi sedi Ivanka Konjedic, ki pestuje muco Moniko. Fotografijo je posnel Berto Vouk.
Ivanka je tam spoznala egiptovskega bogataša Abeta. Rada bi se poročila z njim, pa ji domači niso dovolili, ker bi morala prestopiti v drugo vero. Vendar je živela pri Abetu do njegove smrti. Po Abetovi smrti, ta ji je zapustil veliko premoženje, se je bogata vrnila domov v Cerknico.
Kasneje se je poročila z Rudolfom Konjedicom. Rudolf je bil doma iz Kanala pri Novi Gorici. Tam je imel tovarno stolov, vendar kot podjetnik ni imel sreče, saj je skoraj vse ženino premoženje zapravil.
Ivanka je z Abetovim denarjem postavila na Mali gasi veliko hišo. Gradbeni mojster Ronko je naredil načrt zanjo in jo tudi zgradil. Ob hiši je imela velik sadovnjak ter lepo urejeno gredo. Gredo ji je skrbno urejal sosed Kržičev Jože.
Ivanka Konjedic je rada pripovedovala o svojem življenju. Nikoli ni mogla pozabiti svojega Abeta. Pripovedovala je, da je egiptovski kralj Faruk večkrat obiskal Abeta v Aleksandriji.
V Cerknico je pripeljala lepo otomano (tako ji je rekla ona), na kateri je sedel Faruk, kadar je bil pri njih na obisku.
Rudolfa Konjedica so pred drugo svetovno vojno ustrelili Italijani na italijanski strani Rakovega Škocijana in ga vrgli s ceste v globino Malega naravnega mostu. Pokopan je v Postojni.
Po Ivankini smrti 1. 4. 1961 je bil v njeni hiši nekaj časa otroški vrtec, nekaj časa tudi knjižnica, pa SIS-i, pa mladina, pa taborniki itd. Zdaj uporablja hišo mladina.
Kraj: Cerknica
Datum: 1955
Avtor: Berto Vouk
Zbirka: Dušan Gogala
Skenirano: 20. 11. 2013
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Bravo! končno sem izvedel malo več o tej, za Cerknico mogočni hiši, čeprav je sosednja hiši, ki je bila včasih last mojega tasta. Ta mogočna hiša je žal v precej slabem stanju, manda celo grozi, da se vdre kakšen strop/ tla. Morda lahko prispevek razširiš z informacijo o lastništvu.
Mogoče kdaj je bila podržavljena?
Konjediceva hiša morda ni toliko znana po imenu, kot po različnih namembnostih, ki so se izvajale pod njeno streho. Za to ime sem zvedel iz Starihslik, bolj mi je bila znana kot stari vrtec ali pa stara krajvena skupnost. Tudi sam sem bil varovanec takratnega vrtca in sem dosti časa preživel na vrtu, ki ga opisuje Dušan. Škoda da od vrta ni dosti ostalo, imam ga v lepem spominu. Tu bi rad spomnil še na orehe, mislim da so rastla tri drevesa, tako lepih in debelih orehov (plod) ni bilo v Cerknici. Vrt je imel tudi dosti grmov ribeza, rdečega in črnega.
Jaz imam v spominu, da je bila tam v 50. letih zobna ambulanta. Zobozdravnik je bil Smrekar. Ne vem ali so stanovali tam tudi Omaharjevi, ki so sli potem v Ameriko. Moj spomin je bolj meglen. Dusan, na pomoc!
Smerekar je imel zobno ambulanto od leta 1946 pa do leta 1953 ko je umrl.Dejavnost je nadeljevala njegova žena Alojzija do leta 1955.po tem letu se ambulanta seli v Koper.
Hvala za to informacijo Igor. Ni cudno, da imam meglen spomin, saj takrat se nisem bila rojena oziroma premajhna, da bi se lahko spomnila. Ali je bila ambulanta v Cerknici v Konjedicovi hisi? V Kopru pa se ambulante spomnim zelo dobro. Bila je na zelo lepem mestu, na hribu, obdana s cipresami.