Skip to content

1959 Cerknica – Dva šoferja, dva sprevodnika

22. 01. 2014

140105196 Med postankom avtobusa “na vagi” v Cerknici, pred Meletovo hišo, so se pred fotografski aparat nastavili delavci takratnega avtobusnega podjetja Avtopromet Gorica in nastala je ta lepa fotografija.

Podjetje Avtopromet Gorica je bilo ustanovljeno leta 1952 v Novi Gorici in je bilo predhodnik današnjega avtobusnega prevoznika AVRIGO, ki je še vedno močno prisoten v naših krajih in nudi prevoz potnikov, kot so to počeli “avtobusarji” z naše slike. Trije so oblečeni v enake halje s pasom, ki so bile takrat enotne za vse osebje prevoznika in so bile predhodnica službenih oblek ali uniform, ki so prišle v uporabo kasneje. Tudi druga prevozniška podjetja iz tistega časa so imela zelo podoben, če ne kar enak kroj takih halj.

Slika je toliko bolj pomembna, ker so na njej dobro poznani ljudje iz naših krajev. Dolga leta in v vseh vremenskih razmerah ter prilikah, so prevažali naše ljudi po raznih opravkih, ki jih ni bilo moč opraviti v domačem kraju. To je bil mogoče obisk Poliklinike v Ljubljani ali bolj prijetno nakupovanje v Nami in Centromerkurju, pa šolanje in še mnogo tega bi se lahko naštelo. Vsak tak dogodek se je največkrat vedno začel in končal z njimi in prav zato so nam ostali tako v spominu.

Če so takrat v Cerknici mesnico povezovali s priimkom Bavdek, pekarno z Gorjupom, gostilna je bila Zgonc in urarstvo Urbanc, potem lahko rečemo, da so skoraj vsi poznali Frlana z Rakeka po avtobusu. Žena Micka, danes žal že pokojnega Ivana Frlana, ki nam je omogočila objavo te slike, je povedala, da v tistih časih ni bilo enostavno biti žena šoferja avtobusa. Običajno je Ivan en teden spal v Prezidu ali Novi vasi, odvisno od relacije, ki jo je vozil, drugi teden doma in tako naprej. Vsako drugo nedeljo pa je bil doma od 7. do 16. ure, potem pa spet na “furo”. Poleg tega mu je morala vsak dan, ob pol štirih, ko je Ivan prišel z avtobusom na Rakek, odnesti kosilo v “park”, tako so rekli avtobusnemu postajališču pri železniški postaji. Vozni red je bil tako “našponan”, da enostavno ni smel izgubljati časa, da bi šel na kosilo domov, ampak ga je pojedel kar v parku ali v avtobusu. Potniki pa so seveda čakali, nekaj v avtobusu, večina pa v gostilni Lovec. Poleg tega mu je Micka redno pomagala tudi pri čiščenju avtobusa, saj so morali takrat vozniki sami skrbeti za čistočo in urejenost avtobusa.

O drugem, prav tako znanem cerkniškem šoferju, Antonu Mihevcu smo slišali zelo podobno zgodbo kot o Ivanu Frlanu, le da je Antonu žena nosila kosilo “na vago” okoli pete ure popoldan. Pri izdelavi prispevka sem se kar nekaj časa spraševal, kako to, da so se slikali vsi štirje skupaj in to v Cerknici. To se je zgodilo zato, ker sta istočasno iz Cerknice odpeljala dva avtobusa, eden proti Prezidu, drugi proti Novi vasi. V obeh krajih je obstajala hiša, kjer so prenočili, zjutraj pa je avtobus peljal v nasprotno smer in tako dan za dnem. Kateri voznik je vozil avtobus na sliki, mi ni uspelo ugotoviti, je pa bila to Antonova zadnja “fura”, saj se je potem zaposlil kot voznik v tovarni pohištva Brest. Tam je sprva vozil brestov avtobus in tovornjak, nazadnje pa še brestov službeni avto. In evo, prepričan sem, da je prav to razlog za nastanek te slike, saj sem jo videl tako pri Frlanovih, kot pri Mihevčevih.

140105196-001Z leve:

  • Janko Pegan z Rakeka, sprevodnik,
  • Ivan Frlan z Rakeka, šofer,
  • Anton Mihevc iz Cerknice, šofer.
Iz napisa na tabli LJUBLJANA – PREZID, ki je zataknjena za okvir okna, razberemo relacijo, ki jo je avtobus opravljal. Ta na sliki je na poti iz Ljubljane proti Prezidu, ker je v takem zaporedju napis začetne in končne postaje. Ko se je avtobus vračal iz Prezida v Ljubljano pa so tablo obrnili, ker je na drugi strani pisalo PREZID – LJUBLJANA. Meni je ta tabla najbolj ostala v spominu po tem, da mi je bila vedno znak, kdaj bo voznik začel spuščati potnike v avtobus. Sprevodnik jo je skoraj vedno obrnil tik preden je odprl vrata, tako da sem se lahko ob času “zagrebel” in smuknil na prve sedeže, ker je bil od tam najboljši razgled.
140105196-002Z leve:

  • najverjetneje potnik,
  • Jože Telič z Rakeka, sprevodnik.
140105196-003Avtobus FAP Standard, proizvajalca “Fabrika avtomobila Priboj”. Napis na maski v desnem kotu spodaj pove, da ima vgrajen dizelski motor. Pa avtobus ni spuščal dima samo zunaj. Tudi znotraj ga je, saj je bilo v avtobusih dovoljeno kajenje. Kar zamislite si potovanje v Ljubljano, pred vami sedi strastni kadilec in kadi svoje “ibarce” ali pa “57”, vi slabo prenašate vožnjo, cesta pa ovinkasta in luknjasta.
Na koncu še to: naši avtobusarji so poleg svojega osnovnega poslanstva, iz Ljubljane v Cerknico in nazaj, redno vsak teden vozili filme za kinodvorano. Še danes imam živ spomin na Bajcovega Karlija, ki jih je jemal iz “bunkerja” avtobusa in jih zlagal na voziček, s katerim jih je potem prepeljal do kinodvorane. Od nekoga sem slišal, da so avtobuse uporabljali tudi lovci, pa ne za prevoz na jago, ampak za prevoz ustreljenih živali v Ljubljano, dokler v Cerknici niso v ta namen postavili hladilnice. Če pa ta ni lovska, potem pa ne vem …, ampak vse je možno. Če bom v prihodnje o tem zvedel kaj več, bom to z veseljem delil tudi z vami.

Slovarček:

  • našponan: napet

Viri:

Kraj: Cerknica
Datum: 1959
Avtor: neznan
Zbirka: Micka Frlan
Skenirano: 5. 1. 2014
Oblika: fotografija

Advertisements
10 komentarjev leave one →
  1. Breda permalink
    22. 01. 2014 09:17

    Tudi Bločani smo poznali šoferje, ki so vozili na relaciji Nova vas-Cerknica-Ljubljana. Bolj pa smo poznali šoferja in sprevodnika, ki sta vozila iz Loškega potoka, čez Lužarjev breg, Karlovico, Velike Lašče, Turjak in čez Škofljico v Ljubljano. Tam smo hodili v Ljubljano v šolo in v internat.To sta bili legendi Lojze (sprevodnik) in Stane (šofer). Postanek za en špricar je bil vedno pri Šemetu v Velikih Blokah in v Velikih Laščah. Se pa spomnim, ko sem šla včasih iz Cerknice s Furlanom v Velike Bloke čez Cajnarje, se je kdaj pa kdaj ustavil tudi na jasi, malo naprej od Svete Trojice in skočil pogledat, če je okrog grmov kakšen jurček. Ker je poznal punkt, je bil takoj nazaj. Mi smo seveda kar počakali na avtobusu in se veselili z njim, če je kakšnega prinesel. To je bil Furlan starejši, kasneje pa je vozil tudi njegov sin.

    Všeč mi je

  2. Anonimnež permalink
    22. 01. 2014 13:38

    Zanimiva je tudi registrska tablica , ki se je začenjala z črko S (Slovenija).
    Vsi trije v haljah imajo tudi zanimiv vozel pri pasu.
    Kar se tiče prevoza uplenjene divjadi je pa gotovo res, saj sem večkrat videl kakšnega lovca z zavezano vrečo in listkom z podatki o vsebini v njej. Vrečo je sprevodnik dal v “bunker” in tako se je pošiljka peljala do Ljubljane.

    Všeč mi je

  3. Anonimnež permalink
    22. 01. 2014 15:25

    Registrske tablice so bile tudi na:
    -kolesih (dve skupaj obešeni na cevi med sedežem in krmilom)
    -motorjih (dve skupaj na vrhu prednjega blatnika in ena na zadnji strani motorja)
    -avtomobilih (ena spredaj ena zadaj )
    Razlika je bila v velikosti odvisno od vrste vozila. Vse pa so se začenjale z črko S in obvezno rdečo zvezdo petokrako .

    Všeč mi je

  4. Anonimnež permalink
    22. 01. 2014 20:46

    Bila je prav tako na cevi samo da cev poteka od pedalov do bilance.

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1947 Rakek – Mehaniki Avtošpeda | Stare slike
  2. 1927 Rakek – Vreme na železniški postaji | Stare slike
  3. 1967 Javornik – Košute na vozu | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: