1955 Bloška Polica – Tesno srečanje

Voznik avtobusa, ki je vozil na relaciji Nova vas – Ljubljana, je bil Anton Mihevc iz Cerknice. Na sliki se ga ne vidi dobro, saj sedi za volanom, poleg njega pa je v avtobusu še ena oseba, najbrž sprevodnik. Kadar je čez noč zapadlo dosti snega, so bile ceste zjutraj zasnežene in slabo prevozne, saj jih po navadi v nočnem času niso plužili. V primeru izredno visokega snega pa so bile ceste lahko nesplužene tudi čez dan. Avtobus pa je kljub temu moral na pot in opraviti svoje poslanstvo.

Srečanje pluga in avtobusa ni bil tako pogost pojav, pa vendar je bil plug prirejen za take in podobne primere, saj so ga po potrebi lahko zožili. Zoženje ali zapiranje pluga se je uporabljalo tudi za prilagoditev širini ceste ali pa se je s tem zmanjševal upor, zlasti ob velikih količinah snega. Na naši sliki je videti, da tudi to ni pomagalo in je avtobus pri srečanju vseeno obtičal. Rudi Mihevc, sin Antona Mihevca, s katerim sem se pogovarjal o sliki, je povedal, da je bil visok sneg za avtobus velik problem. Ta avtobus je imel namreč motor spredaj, pogon pa zadaj in je bil za vožnjo po snegu neugoden. Spredaj je bil težak, zadaj, kjer bi potreboval težo, pa lahek in so imele gume, četudi so bile zimske, preslab oprijem. Enak problem so imela skoraj vsa motorna vozila iz tistega časa.

Spomnim se, da so za Fiat 1300 ali pa za Lado rekli: “Žakelj cementa v prtljažnik pa bo šel v sneg!” Podoben problem je bil tudi pri našem avtobusu, le da bi tu potrebovali vsaj pol palete cementa. Ampak prepričan sem, da so s skupnimi močmi avtobus dovolj hitro rešili in je lahko nadaljeval pot.

Avtobus FAP, last podjetja Avtopromet Gorica, kar je razvidno iz oznake na boku. Nameščene ima zimske gume, “rajtkap” na zadnjih platiščih zadaj pa nima. Iz tega lahko sklepamo, da je uporabljal snežne verige, vendar jih tu ni imel nameščenih.

Dosti ljudi je na sliki, ampak mi ni uspelo nobenega prepoznati. Gotovo je večina sodelovala pri pluženju, saj je moral imeti vsak par konj svojega vodnika, potnikov pa je najbrž bolj malo, saj v takem vremenu praviloma nihče ni rinil na pot, če le ni bilo nujno. Po snegu na oblekah sodeč je še vedno snežilo in ne bi bilo nemogoče, da bi se ta dan ali kakšen dan kasneje še enkrat srečali.